Grki so na nedeljskem referendumu precej bolj prepričljivo, kot so napovedovale ankete, zavrnili predlog mednarodnih posojilodajalcev o pogojih pomoči.

Po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic je postalo jasno, da je proti glasovalo dobrih 61 odstotkov volivcev, 38,7 odstotka pa jih je bilo za sprejetje pogojev, ki so jih Grčiji postavili posojilodajalci v zameno za nadaljevanje pomoči. Udeležba je bila več kot 62-odstotna.

Cipras: Slavimo zmago demokracije
Potem ko je postalo jasno, da so Grki večinsko zavrnili pogoje posojilodajalcev, se je v središču Aten zbralo na tisoče ljudi, ki so slavili z manjšimi ognjemeti, grškimi zastavami in plakati v podporo vladajoči stranki Sirizi. Grški premier Aleksis Cipras je v nagovoru državljanom dejal, da referendumski "ne" ne pomeni preloma z Evropo. "Danes slavimo zmago demokracije in jutri bomo nadaljevali z napori za rešitev krize, pri čemer verjamemo v moč naroda," je dejal. Poudaril je, da bo zdaj prednostna naloga grških oblasti, da vzpostavijo normalno stanje v bančnem sistemu.

Grki v petek poslali konkretne reformne predloge
Grški finančni minister Janis Varufakis je prepričan, da je izid referenduma orodje, da Grčija Evropi poda roko ter da se začne iskanje sprejemljive rešitve. "Poklicali jih bomo, enega za drugim, da najdemo rešitev," je dejal. Grčija je nato v petek zvečer šefu evrske skupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala konkretne reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finančna sredstva, so poročale tuje tiskovne agencije. Grčija je pred tem v sredo uradno vložila prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM.

Imeli so čas do petka opolnoči
Grčija je prošnjo za program pomoči iz ESM-ja poslala, potem ko ji je dal vrh območja evra do petka opolnoči čas, da posojilodajalcem predstavi resne in tehtne predloge. Koliko denarja naj bi Grki z novo prošnjo želeli, ni čisto jasno, grški časnik Kathimerini pa poroča, da naj bi bil grški paket težak 12 milijard evrov. To je več od prejšnjih načrtov o osmih milijardah evrov pomoči, razlog pa je, da Atene sedaj za letošnje leto namesto 0,5-odstotne gospodarske rasti računajo na triodstotno krčenje gospodarstva. Na podlagi grških predlogov, ki bodo po zagotovilih Ciprasa konkretni in kredibilni, a tudi "pravični, dostojanstveni in primerni", se bo nato v naslednjih dneh odvil niz dogodkov, ki naj bi odločili o usodi Grčije v evrskem območju.

Mramor: Slovenija je ranljiva za takšne šoke
Finančni minister Dušan Mramor je na petkovi skupni seji odborov DZ-ja za zadeve EU, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko, ki poteka na temo grške krize, spomnil, da Slovenija še vedno velja za državo na obrobju, zato mora nadaljevati začrtane ukrepe. Mramor je povedal, da je Slovenija ranljiva za takšne šoke, kar se je ob zadnji zaostritvi grške krize pokazalo na trgih, saj so se zvišali donosi na obveznice. "Volatilnost trga je ogromna," je dejal in dodal, da to ni pomembno le za državni proračun, ampak tudi za podjetja in dobavitelje. Zato se mu zdi zelo pomembno, kaj Slovenija dela za svojo finančno in gospodarsko stabilnost, da bi bila v čim manjši meri obravnavana kot obrobna in tvegana država.