Minister Kickl je poudaril, da slovenskega stališča ne more razumeti in da je njegova naloga zagotoviti varnost Avstrijcev. Da zunanja meja ni dovolj varna, dokazuje tudi današnja razprava o krepitvi mejne straže, je še dodal minister iz Svobodnjaške stranke.
Tudi Slovenija ima pomisleke
Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je v Luksemburgu pojasnil slovenske pomisleke glede predloga za vzpostavitev stalne evropske enote 10.000 varuhov meje do leta 2020. Ti se nanašajo na merila za določitev števila uslužbencev, ki bi jih prispevala posamezna država, vprašanje izvršnih pooblastil, financiranje in časovni načrt.
Po predlogu komisije naj bi Slovenija prispevala okoli 200 uslužbencev, kar po besedah ministra "ni sprejemljivo". Podobne pomisleke so izrazile tudi nekatere druge države, med njimi Francija, Danska, Grčija, Švica in vse države iz naše okolice.
Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki je po prepričanju slovenske strani povsem neutemeljen, je po besedah avstrijskega notranjega ministra učinkovito sredstvo za zagotavljanje varnosti Avstrijcev. Notranje meje bodo nadzorovali, dokler ne bo ustrezno delovala zunanja meja, je ponovil dobro znano avstrijsko stališče.
Avaramopulos: Čas, da se to konča
Dejstvo, da notranji ministri EU-ja danes v Luksemburgu razpravljajo o krepitvi evropske mejne in obalne straže za utrditev zunanje meje, je po Kicklovem mnenju dokaz, da obstajajo očitne pomanjkljivosti na zunanji meji. "To ni najbolj zaželena možnost, vendar pa gre za jasna pričakovanja ljudi," je še poudaril Kickl.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ponovil, da je "čas, da se to konča", saj da podaljševanje notranjega nadzora spodkopava schengenski režim prostega pretoka ljudi, storitev in blaga, ki je najbolj otipljiva korist evropske integracije. A na vprašanje, ali je torej nadzor neutemeljen, ohlapno odgovarja, da nekatere skrbi sicer so utemeljene, a da komisija spodbuja policijska preverjanja bolj v notranjosti države.
Komisija naj bi proučila upravičenost avstrijskega nadzora
V Evropski komisiji so v četrtek potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrije o podaljšanju nadzora na notranjih mejah do 19. maja. Članica mora komisijo o podaljšanju obvestiti štiri tedne prej. Gre za ukrep na podlagi 25. člena schengenskega zakonika, ki dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti. V schengenskem zakoniku je sicer določen rok - ta nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev. A v praksi se lahko člen očitno večkrat sproži na novo. Jasnemu odgovoru na novinarska vprašanja, ali lahko torej članice nadzor podaljšujejo neomejeno, se v komisiji izmikajo.
Pri Evropski komisiji so v četrtek zatrdili, da bodo avstrijski ukrep ocenili in kot vselej pozorno spremljali izvajanje. Pojasnili so tudi, da lahko komisija poda negativno mnenje, če presodi, da je ukrep nepotreben in nesorazmeren, česar doslej sicer še ni storila. V tem primeru se sproži proces posvetovanja, ki vključuje zadevno članico in sosednje države.
Pogovori za rešitev dilem, odločitev še ne bo
Osrednja tema današnjega zasedanja, ki se ga udeležuje tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, je predlog za krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo, naslednice agencije za zunanje meje Frontex, z vzpostavitvijo stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020. Z utrditvijo zunanje meje želi Evropska unija olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema. A odprtih vprašanj je precej - glede velikosti, financiranja ter zlasti glede pristojnosti in suverenosti. Pred začetkom vrha notranjih in pravosodnih ministrov v Luksemburgu je komisar Avramopulos priznal, da ne pričakuje velikih in dokončnih odločitev o Frontexu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje