Litva je zadnja izmed baltskih držav, ki je prevzela evro. Foto: Reuters
Litva je zadnja izmed baltskih držav, ki je prevzela evro. Foto: Reuters
Latvija
Latvijska premierka Laimdota Straujuma in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bosta morala v prihodnjih šestih mesecih tesno sodelovati. Foto: EPA

Latvijci so program šestmesečnega predsedovanja strnili v geslo: konkurenčna Evropa, kamor sodijo naložbeni načrt in projekt energetske unije, digitalna Evropa ter zunanjepolitično angažirana Evropa. Na zunanjepolitičnem področju bodo v ospredju boj proti Islamski državi in spopad s tujimi borci ter odnosi z Rusijo, s katero ima nekdanja sovjetska republika občutljivo razmerje. Latvijci sicer pred prevzemom predsedovanja poudarjajo, da so pragmatični in da jim je v interesu konstruktiven odnos z nepredvidljivo sosedo, ki je zanje zelo pomembna naravna trgovinska partnerica.

Kako spodbuditi evropsko gospodarstvo?
Prednostne naloge Latvije morajo biti skladne s prioritetami Evropske komisije. V ospredje so tako tudi Latvijci postavili uresničevanje načrta za spodbuditev za najmanj 315 milijard evrov investicij v strateške evropske projekte ter s tem okrepitev rasti in konkurenčnosti Evrope.

Pomemben izziv zanje bo izvedba vrha vzhodnoevropskega partnerstva, sploh po polomu prejšnjega med litovskim predsedstvom, ko se je tik pred zdajci izjalovil podpis sporazuma o krepitvi vezi med EU-jem in Ukrajino, kar je tudi sprožilo ukrajinsko krizo.

Latvija je postala članica Unije leta 2004, lani pa se je pridružila območju evra. Po Litvi je to druga baltska država, ki bo usklajevala in vodila sestanke članic na vseh področjih razen na zunanjepolitičnem in zasedanj evrskih držav.

Litovci se bojijo dviga cen
Litva pa je z novim letom postala 19. članica evroobmočja. Večina državljanov te nekdanje sovjetske republike si ob zaostrenih odnosih med Rusijo in Zahodom in turbulentnih geopolitičnih razmerah od članstva v območju skupne evropske valute obeta predvsem večjo varnost, po drugi strani pa jih skrbi, da bo evro prinesel tudi višje cene.

"Priključitev območju evra pomeni varnost - ne le gospodarsko, ampak tudi politično," je pred kratkim dejala litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Podobno menijo tudi državljani. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da večina Litovcev podpira prevzem evra, čeprav je podpora skupni evropski valuti v preteklosti nihala in občasno padla celo pod 50 odstotkov.

Po sledeh Estonije in Latvije
"Evro ne bo zvišal pokojnin ali plač, zvišal bo le cene,"
je prepričana upokojenka Danute Petkeviciene. Litovski finančni minister Rimantas Sadzius je ocenil, da se cene življenjskih potrebščin po menjavi valute ne bodo zvišale za več kot 0,2 ali 0,3 odstotka. Premier Algirdas Butkevičius pa je izjavil: "Evro bo zagotovilo za našo gospodarsko in politično varnost." Nato je v Vilni dvignil prvi evrski kovanec z bankomata. Prevzem evra so pospremili z ognjemetom in videoprojekcijami na javnih zgradbah.

Litva je evro prevzela kot zadnja med baltskimi državami - Estoniji je to uspelo leta 2011, Latviji pa leta 2014. Litva bi morala evro sicer prevzeti že leta 2007, ko je to storila tudi Slovenija, a takrat za las ni izpolnila kriterija glede inflacije.