Na zadnjih evropskih volitvah junija 2009, ki so potekale še v skladu s tedanjo pogodbo iz Nice, so državljani članic izvolili 736 poslancev. Decembra istega leta je začela veljati lizbonska pogodba, ki predvideva 751 poslancev, ob čemer pa so se države članice še pred njeno uveljavitvijo dogovorile, da bo do novih volitev v Evropskem parlamentu (EP) sedelo 754 poslancev.

Ta dogovor je zahtevala Nemčija, ki je glede na določila nove pogodbe izgubila tri poslanske sedeže - število njenih poslancev se zmanjšuje z 99 na 96. Da bi ti trije poslanci lahko končali petletni mandat, je bilo določeno začasno število sedežev 754. Po vstopu Hrvaške v EU julija 2013 pa se je EP-ju pridružilo še 12 njenih poslancev in njihovo skupno število se je povzpelo na 766.

Večjim državam več sedežev
Poslanci predstavljajo več kot 500 milijonov državljanov v 28 državah članicah. Poslanski sedeži so na podlagi pogodb EU-ja med države razdeljeni po načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da imajo države z večjim številom prebivalstva več sedežev kot manjše države, vendar imajo manjše države več sedežev, kot bi jim jih pripadalo, če bi strogo upoštevali sorazmernost.

Lizbonska pogodba ne določa natančnega števila poslancev za vsako državo, temveč prepušča odločitev o tem Evropskemu svetu. Vseeno pa pogodba določa, da ima lahko največja država članica največ 96 poslancev, najmanjša pa ne manj kot šest. Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Portugalska in Romunija bodo tako na letošnjih volitvah izgubile po en sedež, nobena pa ga ne bo pridobila.

Največ poslancev še vedno Nemčiji
Maksimalno število poslancev bo v novem sklicu zastopalo le Nemčijo, s 74 poslanci ji bo sledila Francija, s 73 pa Velika Britanija in Italija. Več kot 50 poslancev bodi izvolili še Španci, 54, in Poljaki, 51. Latvija bo poleg Slovenije edina država z osmimi poslanci, najmanj, šest, pa jih bodo izvolili v Estoniji, Luksemburgu, na Cipru ter na Malti.

Delež žensk v klopeh Evropskega parlamenta je z leti vztrajno naraščal. Po prvih volitvah leta 1979 je znašal 16 odstotkov in je po zadnjih volitvah narasel na 35 odstotkov.