Grški dolg ostaja izjemno velik. Foto: Reuters
Grški dolg ostaja izjemno velik. Foto: Reuters

Danes bodo ministri 28-erice med drugim govorili o podaljšanju tako imenovanega Junckerjevega naložbenega sklada in krepitvi bančne unije.

Orjaški grški dolg zdaj presega 180 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po številnih zapletih in odlašanju so ji evrske upnice zdaj vendarle odobrile prvi sveženj ukrepov za njegovo lajšanje — a le kratkoročne ukrepe, poroča RTV-jeva bruseljska dopisnica Erika Štular.

Ukrepi zadevajo, denimo, podaljšanje obdobja vračanja dolga, pri čemer povprečna ročnost ostaja 32 let, in prilagoditev obrestnih mer s spremenljive na fiksno. Izvajati jih bodo začeli v prihodnjih tednih. Čeprav bodo s tem izboljšali vzdržnost dolga, to ne bo dovolj, da bi Mednarodni denarni sklad pristopil k financiranju grškega programa.

Grški minister proti dodatnim zahtevam
Kot pogoj je namreč postavil odločnejše lajšanje doga ter strožje varčevalne in reformne ukrepe. Odločanje o tem in o drugem delu izvajanja programa pričakujejo januarja. Strinjajo se o proračunu za prihodnje leto, ne pa za naprej. Sinoči so ministri izrecno pozvali k nadaljnjim reformam trga dela, rahljanju pravil za opravljanje nekaterih poklicev in odpravi ovir za naložbe.

Grški finančni minister Euclid Cakalotos je posvaril, naj Grčiji ne postavljajo dodatnih zahtev, ki presegajo program pomoči oziroma ne upoštevajo politične in socialne razmere v državi.

Ministri 28-erice bodo danes med drugim razpravljali o podaljšanju in podvojitvi obsega evropskega sklada za strateške naložbe, kjer Slovenija želi enakomernejšo porazdelitev projektov po članicah; nadaljevali bodo usklajevanja o evropskem sistemu jamstva za bančne vloge in se seznanili s potekom priprav za uvedbo davka na finančne transakcije v deseterici članic.