Turčija in Evropska komisija sta se v okviru mehanizma dodatnega dialoga, t. i. pozitivne agende, dogovorili za ustanovitev osmih delovnih skupin, ki se bodo ukvarjale s posameznimi pogajalskimi poglavji. Turčiji bodo v tem okviru zagotavljali tudi podporo in smernice za okrepitev prizadevanj pri usklajevanju turške zakonodaje z evropsko.

Füle je ob tem dejal, da gre za poseben dan v odnosih EU-ja in Turčije. Dejal je, da na ta način ne želijo zamenjati, temveč dopolniti in podpreti proces turškega približevanja EU-ju. Njihov cilj je ohraniti proces turškega pristopanja k EU-ju pri življenju in ga nadaljevati po obdobju stagnacije, ki je bila vir razočaranja na obeh straneh, so sporočili iz Bruslja. Füle je opomnil, da je po letih stagnacije v odnosih velik del Turkov izgubil zanimanje za EU.

'Turčija bo končala začeta pogajanja'
Komisar za širitev je poudaril pomembnost ustavnih reform v Turčiji. "Nova civilna ustava lahko deluje kot katalizator in ponudi osnovo za nadaljnji napredek glede spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v Turčiji," je dejal.

Turški minister za evropske zadeve Egemen Bagis je poudaril, da je bil dosežen nov korak za premostitev blokade v odnosih. "Spodbujamo novo obdobje, ki bo, tako upamo, prineslo nov zagon turškim pristopnim pogajanjem," je dejal. Dodal je, da "nova Evropa ne more biti brez Turčije. Do zdaj so vse države, ki so začele pristopna pogajanja z EU-jem, postale polne članice. Turčija ne bo prva izjema."

Pribiževanje ovira predvsem odnos s Ciprom
Turčija je za status kandidatke zaprosila leta 1987. Pogajanja je začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, a so v popolnem zastoju od junija 2010. Do zdaj je Ankara odprla le 13 in začasno zaprla eno od 35 poglavij. V Bruslju omenjajo možnost, da bi morda Turčija lahko do konca junija odprla eno poglavje.

Za počasen napredek Turčije so krivi predvsem njeni nerešeni odnosi s Ciprom, ki bo kmalu prevzel predsedovanje EU-ju. Turčija še vedno zavrača priznanje Cipra, zato je EU decembra 2006 zamrznil osem poglavij. Turčija je napovedala, da bo prekinila odnose s predsedstvom EU-ja, ko ga bo v drugi polovici leta vodil Ciper, zaradi pomanjkanja napredka v pogovorih o združitvi otoka, katerega severni del je Turčija zasedla leta 1974 po v Atenah podprtem poskusu, da bi otok združili z Grčijo.

Živahno gospodarsko sodelovanje
Ovira na turški poti v EU je tudi odločno nasprotovanje Francije in Nemčije njenemu polnopravnemu članstvu v povezavi. Po nedavnih francoskih predsedniških volitvah je sicer mogoče pričakovati mehčanje stališč Pariza glede prihodnosti Turčije v EU-ju.

Večina turških politikov kljub številnim frustracijam vztraja, da je vredno slediti cilju članstva v Uniji, četudi bodo morali na njegovo uresničitev čakati več let. Kljub številnim oviram EU in Turčija na nekaterih področjih, kot sta zunanja politika in energetika, že tesno sodelujeta. Carinska unija med Turčijo in EU-jem cveti, Turčija največ izvaža v EU.