"V vsaki evropski državi se velikokrat postavi kontrast – pri nas nekaj delamo narobe, poglejte Evropo, tam pa delajo prav. Vsak pa si to Evropo predstavlja po svoje," je izpostavil Vogrinc. Marjan Horvat pa je dodal, da je evropska identiteta mit. Foto: MMC RTV SLO

Če je Evropa v čem posebna, je v tem, da v njej živi veliko malih identitet, kar pomeni, da je kulturno raznolika, ob tem pa je Evropa tudi zibelka socialne države. A ta njen 'otrok' zdaj po mnenju novinarke Dnevnika Tanje Lesničar Pučko umira. S politiko varčevanja, ki jo diktira Evropska unija, se namreč krčijo socialne pravice.

Težava so skrčene pristojnosti nacionalnih vlad
"Problem ohranjanja socialne države je to, da za zdaj poteka na nacionalnem nivoju. Zato je manj učinkovit in uspešen," izpostavlja raziskovalec Primož Krašovec z Delavsko-pankerske univerze. Še posebej, ker je po njegovem mnenju cel proces evropske integracije boj proti socialni državi.

Nacionalne vlade imajo skrčene pristojnosti, monetarna politika je rigidna in se določa v Evropski banki. "Posameznim vladam je prepuščeno, kje bodo varčevale, katere pravice bodo oklestile, koga bodo odpustile. Ne morejo pa zavrniti varčevalnih ukrepov," je Krašovec dejal na javni razpravi, ki jo je organizairal Zavoda za kulturo dialoga.

"Če iz Bruslja pride sporočilo, smo prestrašeni"
In prav ta nesamozavest naših politikov, da bi se uprli in sprejeli ukrepe, ki bodo dobri za njihovo okolje, čudi Lesničar Pučkovo. "Če iz Bruslja pošljejo sporočilo, da niso zadovoljni, smo vsi prestrašeni. Ko smo se osamosvajali, so tudi prihajala opozorila, da Slovenija ne sme delati prehitrih korakov, pa so se vsi strinjali, da drugi nam ne bodo govorili, kako naj ravnamo. Politika bi lahko tudi zdaj rekla, da bodo ukrepali v skladu z lokalnimi okoliščinami," je prepričana.

Čas je, da se dogovorimo
Po mnenju sociologa in profesorja na Filozofski fakulteti Jožeta Vogrinca pa je absurdnost evropske situacije v tem, da je determinirana z vodilno politično stranko v Nemčiji. Smo v obdobju, ko je kapital zmagal in ni treba več sklepati kompromisov, dodaja. Dogaja se zaostritev boja kapitala proti delu. "Povečati se mora konkurenčnost, in to ima podton, da je treba znižati ceno delovne sile. Kdor misli, da nas bo to pripeljalo na zeleno vejo, se moti."

In zato je čas, da se dogovorimo, kakšno Evropo hočemo in katere vrednote naj bi jo predstavljale. Na kakšen način ravnati, da ne bo nekaj, kar koristi Nemčiji, pokopalo Španijo.