Pravo Unije določa le postopke in pogoje za izdajo vizumov za prehod čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni, ugotavlja sodišče EU-ja. Foto: EPA
Pravo Unije določa le postopke in pogoje za izdajo vizumov za prehod čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni, ugotavlja sodišče EU-ja. Foto: EPA
Alep
Sodišče EU-ja je odločalo v primeru sirske družine iz Alepa, ki je zaprosila za humanitarni vizum. Foto: Reuters

Kot je pojasnilo sodišče, pravo Unije določa le postopke in pogoje za izdajo vizumov za prehod čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni.

Sodišče je tako odločilo v primeru petčlanske sirske družine iz Alepa, ki je oktobra lani na belgijskem veleposlaništvu v Bejrutu vložila vloge za izdajo humanitarnih vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo na podlagi vizumskega zakonika EU-ja, da bi lahko zapustili Alep in v Belgiji zaprosili za azil.

Belgijski urad za tujce je njihove vloge nekaj dni pozneje zavrnil, češ da je družina v Belgiji očitno nameravala prebivati več kot 90 dni, kar je v nasprotju z vizumskim zakonikom EU-ja. Urad je še poudaril, da bi z izdajo vstopnega vizuma članom družine dejansko dovolili, da prošnje za azil vložijo na diplomatskem predstavništvu.

Sirska družina je nato odločbo o zavrnitvi izpodbijala pred belgijskim upravnim sodiščem za pravdne zadeve za tujce, češ da morajo države članice zagotavljati pravico do azila na podlagi listine EU-ja o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Priznanje mednarodne zaščite naj bi bil edini način za preprečitev tveganja za kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Belgijsko sodišče pa je predložilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU-ja.

Sodišče EU-ja: Ogrožena sistematika ureditve
Sodišče EU-ja pa je razsodilo, da take vloge ne spadajo na področje uporabe vizumskega zakonika. Pojasnilo je, da pravo Unije ne ureja vprašanja izdaje vizumov ali dovoljenj za prebivanje za daljši čas državljanom tretjih držav iz humanitarnih razlogov. Tovrstni primeri tako spadajo pod nacionalno pravo, je sporočilo Sodišče EU-ja.

Če bi državljanom tretjih držav dopustili vloge za izdajo vizumov, da bi pridobili pravico do mednarodne zaščite v državi članici po njihovi izbiri, bi to po mnenju sodišča ogrozilo splošno sistematiko ureditve, ki jo je Unija vzpostavila za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.