Koalicija proti tajnim sporazumom bo v soboto v štirih slovenskih mestih pripravila proteste proti t. i. čezatlantskim prostotrgovinskim sporazumom, kot sta sporazuma TTIP in CETA s Kanado in ZDA. Podobni protesti bodo v prihodnjih dneh potekali po vsem EU-ju, kjer je do zdaj peticijo proti sporazumom podpisalo okoli 3 milijone ljudi, od tega 11.300 Slovencev.

Medtem ko je sporni prostotrgovinski sporazum TTIP z ZDA, ki zahtevajo popolno tajnost v pogajanjih, še v "povojih" oz. v fazi pogajanj, pa je sorodni sporazum s Kanado že nekaj časa pripravljen na sprejetje. Po nekaterih neuradnih napovedih naj bi o njem evropski poslanci lahko glasovali že na začetku prihodnjega leta. Sporazumu CETA (Comprehensive Economic and Trade Agreement) oz. "celovitemu gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu" naj bi zeleno ali rdečo luč prižgali tudi vladni predstavniki držav EU-ja na evropskem svetu, nato pa bodo predvidoma sporazum ratificirali v nacionalnih parlamentih.

Sporazum morajo soglasno sprejeti vse članice EU-ja in številni politični subjekti po državah EU-ja že napovedujejo, da sporazuma CETA ne nameravajo ratificirati, dokler bo vseboval sporni mehanizem ISDS (Investor-state dispute settlement), s katerim bi tuji investitorji lahko tožili državo za izgubo dejanskega ali samo potencialnega dobička. Tožbe pa bi se obravnavale na posebnih trgovinskih sodiščih, kjer o sporu odločajo zgolj arbitri, na odločitev omenjenih sodišč pa se ni mogoče pritožiti.

Vedno več korporacijskih tožb
Korporacijske tožbe proti državam na račun domnevne škode pri investicijah postajajo vedno pogostejše. Od leta 2000 do leta 2013 je bilo namreč vloženih že več kot 570 tovrstnih tožb. Nasprotniki ISDS-ja oz. sporazuma CETA navajajo primer tožbe kanadskega rudarskega koncerna, ki prek arbitražnega sodišča svetovne banke zahteva povrnitev škode v višini štirih milijard dolarjev, ker jim je onemogočeno izkoriščanje zlate in srebrne rude v Romuniji (kar naj bi bilo enako polovico letnega proračuna romunske zdravstvene blagajne). Tamkajšnji parlament zaradi predvidenega obsežnega okoljskega onesnaženja namreč ni sprejel potrebne zakonodaje. S sprejemom sporazuma CETA, ki bi vseboval predlagani mehanizem ISDS, pa bi se tovrstne tožbe lahko precej "razmnožile".

Pri sporazumu CETA je najbolj sporen mehanizem ISDS, ki je zelo pomanjkljiv, pravi Andrej Gnezda iz okoljske organizacije Umanotera, sicer strokovni koordinator slovenske koalicije proti tajnim sporazumom. Po njegovih besedah je v Kanadi prisotnih 80 odstotkov največjih ameriških vlagateljev in ti bi pri morebitnih pravnih sporih lahko delovali prek Kanade. Med drugim bi lahko posegli tudi v pravkar sprejete odločitve držav EU-ja glede gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO).

V sporazumu CETA poglavje "dialog in bilateralno sodelovanje" predvideva tudi izmenjavo informacij o biotehnoloških produktih, kar naj bi spodbujalo "učinkovite in na znanosti temelječe postopke odobritve biotehnoloških produktov". To naj bi veljalo za kateri koli ukrep, povezan z biotehnološkimi produkti, ki bi potencialno vplival na trgovino med Kanado in EU-jem, vključno z ukrepi držav članic.

Mlačni odziv politike
V nekaterih evropskih državah so vodilne politične sile že napovedale, da ne bodo ratificirale sporazuma CETA, če bo vseboval mehanizem ISDS. Najbolj mu nasprotujejo politične stranke, ki so trdneje zasidrane na levem ali desnem bregu. Ne ratifikaciji so v omenjenem primeru napovedali na Madžarskem, v Franciji, v Grčiji ... Toda vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo CETA potrjen na ravni EU-ja in kakšni bodo nato pritiski na posamezne države ter kako se bodo politiki morda "čez noč premislili".

Slovenska politika pa je na drugi strani precej nezainteresirana za sporazum CETA. "Sporazum s Kanado, ki je zelo podoben sporazumu TTIP, gre preprosto le za kakšne vsebinske razlike, je že vse leto objavljen na spletu. V tem času nismo v Sloveniji pripravili nikakršne temeljite presoje, kaj bo ta sporazum pomenil za družbo, okolje in naše gospodarstvo," pravi Gnezda, ki opozarja, da pravzaprav ni bilo nobene resne politične debate o tem, kaj lahko pričakujemo od sporazuma, in ali je sploh sprejemljiv za Slovenijo.

Brez odgovorov politike glede sporazuma CETA
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je na vse parlamentarne stranke naslovila vprašalnik s šestimi vprašanji, med drugim ali podpirajo sporazum CETA, ali bo lahko Slovenija avtonomno regulirala GSO-je, kakšne koristi prinaša za Slovence ... , vendar so odgovor, da CETA ne prinaša nobenih koristi, dobili le od Združene levice, ki pa tako ali tako sodi v koalicijo proti tajnim sporazumom.

"Menimo, da je to absolutno nesprejemljivo, zato bomo v soboto na protestu zahtevali, da se začne resna razprava o sporazumu CETA in opravi celovita presoja vplivov na družbo, okolje, delavske pravice, potrošnike, standarde ..., in ne zgolj na to, kaj ta sporazum pomeni za gospodarstvo. To bo naša ključna zahteva na protestu. Nesprejemljivo je, da je politika neodzivna," poudarja Gnezda.

"CETA je mali TTIP, in če to sprejmemo, je potem vseeno, ali sprejmemo sporazum TTIP ali ne," dodaja.

Kakšno je glede sporazuma CETA vzdušje v evropskem parlamentu?
"Trenutno se v Evropskem parlamentu ne govori kaj dosti o trgovinskem sporazumu CETA, razen v povezavi z mehanizmom ISDS, ki je sporen tako v sporazumu CETA kot tudi v TTIP-ju in zaradi katerega se zna zgoditi, da še kakšna skupina poleg Skupine Zelenih/ESZ ne bi glasovala za ratifikacijo. Bolj »vroča« tema je bilateralni sporazum TiSA, za katerega se trenutno na 8 različnih odborih pripravljajo mnenja, na odboru, zadolženem za trgovinske sporazume (INTA), pa priporočilo Evropskega parlamenta Evropski komisiji. Zaradi pomanjkanja transparentnosti pri pogajanjih o dotičnem sporazumu, vključenosti mehanizma ISDS, obstaja nevarnost za privatizacijo javnega zdravstva, znižanje standardov na področju varnosti hrane in okoljskih predpisov ter pravic delavcev, zato tudi skupina Zelenih/ESZ trgovinskega sporazuma CETA ne podpira. Je pa razveseljiva novica, da je danes državljanska pobuda proti sporazumoma TTIP in CETA že presegla 3 milijone podpisov," pravi slovenski evropski poslanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes.