Nobene resne zaskrbljenosti nisem čutil ... včeraj na evroskupini nismo govorili o nobenem svežnju.
O svežnju pomoči se je v ponedeljek razpisal Süddeutche Zeitung, ki se med drugim sklicuje na besede ciprskega finančnega ministra Vasosa Shiarlyja. Evroskupina naj bi o položaju štirih držav govorila v ponedeljek, odločitev o pomoči pa naj bi sprejeli po volitvah v ZDA.
Nismo govorili o nobenem svežnju
Šušteršič je navedbe zavrnil in dejal, da ne le, da se formalno o Sloveniji na srečanju evroskupine ni govorilo, ampak tudi ni bilo nobenih vprašanj iz Evropske komisije. Dejal je, da "ni čutil nobene resne zaskrbljenosti" in da niso govorili "o nobenem svežnju".
Šušteršič se je neformalno pogovarjal predvsem o zakonu o upravljanju slabih bančnih terjatev in dejal, da je bilo tukaj "morda" zaznati nekaj zaskrbljenosti zaradi govora o morebitnem referendumu. Ta bi bil, tako je dejal Šušteršič, "zelo neodgovoren".
Prihodnje leto potrebujemo štiri milijarde
Slovenija bo potrebovala pomoč, če svojih proračunskih potreb ne bo mogla več financirati z zadolževanjem na trgu, je dejal finančni minister. Pomoč bomo potrebovali za vse, kar bi morali plačati, pa plačila ne bi mogli zagotoviti z drugimi viri, je pojasnil. Država bo prihodnje leto potrebovala štiri milijarde evrov, ki pa niso tiste štiri milijarde, ki se omenjajo v povezavi z reševanjem slabih bančnih terjatev. Te so namreč le zgornja meja poroštev, ki jo za izdajo obveznic dopušča zakon, ne pa potreba po financiranju, je poudaril.
Slovenija prihodnje leto načrtuje okoli milijardo in pol proračunskega primanjkljaja, potem sta tu še dve milijardi zapadlih dolgov, ki jih bo treba vrniti in se zanje dodatno zadolžiti in če se temu doda še tveganje od pol do milijarde za dokapitalizacijo, je to štiri milijarde, ki jih država potrebuje, je pojasnil finančni minister.
Pomembne so bonitetne ocene
Mejnik, ki bo pokazal, da se država več ne more zadolževati, bo nastopil, ko nihče ne bo želel kupiti državnih obveznic, kar ni toliko odvisno od obrestne mere, kot pa od ocen bonitetnih agencij, je dejal. Za zdaj so ocene še takšne, da dopuščajo investiranje v slovenske dolžniške papirje, a če bo ocena padla za še nekaj stopenj, pa bo v območju, ko se investiranje več ne priporoča.
Zato je po Šušteršičevih besedah zelo pomembno izpeljati jeseni zastavljen vladni program, ki so ga kot dobrega ocenile tudi mednarodne institucije.
Nobene resne zaskrbljenosti nisem čutil ... včeraj na evroskupini nismo govorili o nobenem svežnju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje