Evropska unija
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 7 glasov Ocenite to novico!
Oblačila
Projekt je financiral Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skupni stroški projekta pa so obsegali več kot 250 000 tisoč evrov. Foto: Reuters

Dodaj v

Tekstilnica že peto leto zmanjšuje število tekstilnih odpadkov

Ustvarja nova zelena delovna mesta
2. december 2017 ob 07:04
Prevalje - MMC RTV SLO

Množica poceni oblačil na slovenskem trgu je spremenila naše kupne navade in zato je tudi količina odvrženih tekstilnih odpadkov vsako leto večja. Projekt Tekstilnica je poskušal z vzpostavitvijo sistema reciklaže slabše ohranjenih in nemodernih oblačil v predelavo in izmenjavo zmanjšati količino tekstilnih odpadkov in ustvariti nova zelena delovna mesta.

To jim je s pomočjo finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada uspelo tako dobro, da projekt tudi po izteku financiranja živi že tretje leto in celo širi svoje delovanje in odpira nova delovna mesta.

Zadruga Dobrote s Prevalj je s pomočjo organizacije Ekologi brez meja leta 2013 začela izvajati projekt Tekstilnica, v katerem je v dveh letih skušala vzpostaviti drugačen odnos do tekstilnih odpadkov. Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja pravi: "Gre za projekt ozaveščanja o problematiki tekstilnih odpadkov. V sklopu delovanja so se po Sloveniji postavili številni zabojniki za zbiranje tekstila, organizirale so se številne izmenjave oblačil in del tega poteka še danes."

Projekt sta financirala Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skupni stroški projekta pa so obsegali več kot 250 tisoč evrov. "Samo v prvem letu se je po celi Sloveniji postavilo več kot 50 zabojnikov, danes jih je že več kot 150. Vse skupaj smo od leta 2013 do danes organizirali 75 izmenjav oblačil v Ljubljani in zgolj v prvem letu se je zbralo več kot 200 ton oblačil, ki so jih v Dravogradu predelali v krpe za avtomobilsko industrijo, podarili dalje ali oddali v nadaljnjo uporabo. Menimo, da je bil zato ta projekt ustvarjanja novih zelenih delovnih mest in preusmerjanja čim večje količine tekstila iz odlagališč v obdelavo zelo uspešen," še dodaja Katja Sreš.

Zbrano blago iz zabojnikov prepeljejo v obrat Zadruge Dobrote za sortiranje tekstila v Dravograd. Jure Strah, ki projekt vodi že od začetka, je z delovanjem zelo zadovoljen, saj je Tekstilnica presegla njihova pričakovanja: »Osnovni cilj je to, da želimo kar se da veliko oblačil predelati na neko drugo stopnjo ali pa jih podarimo. Ko pride tekstil k nam, ga najprej preberemo, potem najboljše kose izločimo za prodajo v trgovinah z rabljenimi oblačili ali za donacije. Čim več drugega materiala pa skušamo predelati, tako, recimo, ves bombaž predelamo v industrijske krpe. Česar pa nam ne uspe predelati, pa prodamo v banke tekstila v tujino. Ves čas se širimo.«

Ustvarjenih je bilo tudi nekaj novih delovnih mest, najprej šest, po koncu financiranja projekta pa je številka zaposlenih še narasla, saj je poleg enega delovnega mesta v Ljubljani zdaj delovnih mest na Koroškem še več, pravi Jure Strah: "Zdaj imamo osem redno zaposlenih in pomagajo nam še dodatni štirje prek javnih del oziroma iz Zavoda za rehabilitacijo pri delu."

Zabojniki Tekstilnice, v katerih zbirajo stara oblačila in tekstilne odpadke, stojijo predvsem na severnem delu Slovenije in v največjih mestih, Zadruga Dobrote pa načrtuje širitev projekta tudi v prihodnosti. Izmenjave rabljenih oblačil redno potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu na Waldorfski šoli v Ljubljani, kjer jih vsak mesec obišče okoli 100 ljudi.

Darja Potočan, Radio Si - Euranet Plus, Boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 04.12.2017 ob 08:41
Odlična zgodba! Še takih!

Kar se tiče pa oblačil itak. Prodaja se ogromna količina poceni oblačil, ki so včasih lahko modna (včasih pa niti to ne), hkrati pa tudi ekstremno nekvalitetna. Tako je jasno, da moreš oblačila pogosto zamenjevat in nastajajo ob tem ogromne količine zavrženega tekstila, s katerim nimaš kaj.

Potrošniki bi morali več pozornosti nameniti kvaliteti izdelave in kvaliteti materiala. Čisto preveč zanemarjamo to zaradi nizke cene.
mali_piscek
# 02.12.2017 ob 07:58
Pozitivno, vendar homo sapiens še vedno hodi po pot, da se zaduši v lastni svinjariji. Več, več, več, ....
HOR
# 02.12.2017 ob 22:58
Polietrski textil je največji vir umetnih mikro in nano poliestrskih vlaken, ki se v okolje sproščajo ob nošenju in pranju ter ob zavrženju v smeti z dobo razgraditve 500 let...
LINK ali
http://www.mladina.si/178835/veliki-polom-imenovan-poliester/
oleander
# 05.12.2017 ob 20:26
Problem je v nizki samopodobi ljudeh, ker mislijo, da je njihova vrednost lepa obleka.

Prej je problem družba, ki ocenjuje posameznika po tem, kakšno srajco ali čevlje nosi, kakšen avto vozi in kakšen telefon ima. Sestavni del te miselnosti je, da otroci v šoli zaničljivo gledajo na revnejše sošolce, ki nimajo najnovejših reči, npr. superg ali telefona ali kaj jaz vem česa.

Potrošniki bi morali več pozornosti nameniti kvaliteti izdelave in kvaliteti materiala. Čisto preveč zanemarjamo to zaradi nizke cene.

Z druge plati, dandanes kupovati kakovostno ni ravno lahko - rekel bi, da kakovost danes stane znatno več kot včasih. Svoj čas sem brez težav kupil na obroke plašč iz kakovostnega tvida, fine in trpežne čevlje, danes stane to trikrat več. Nekje sem bral, da bi v Evropi potrebovali pet do sedem let, da bi znova postavili stroje za izdelavo blaga, potem pa je treba plačati še krojača ali šiviljo. Zdi se, kot da za delavski razred ničesar več ne izdelujejo z namenom, da bi trajalo.
Bil sem na severu in zahodu EU, kjer so še vedno tkalske delavnice, ni jih tako malo, kjer se tke tradicionalno blago in so razprodane za par let vnaprej. Ampak pri teh naročajo blago svetovno znane modne hiše (za navadne smrtnike je seveda predrago). Ob poplavi poceni blagovnih znamk iz švicfabrik (s katerimi pri pranju zastrupljamo vodo in sebe!) dejansko ostajamo brez pravice do izbire ...
anny22
# 02.12.2017 ob 19:52
Naslednja izmenjava bo v ponedeljek, 4. decembra, v Ljubljani na Waldorfski šoli, Streliška ulica 12, od 17.00 - 19.00.

KLIK

Ne gre samo za to, da se podaljša življenjska doba tekstila in zmanjša odpad. Obiskovalci izmenjav prihranijo ogromno denarja in ker so oblačila oprana, ne prehaja v telo toliko strupov kot pri novih oblačih. Enkrat povohajte, kako smrdi po kemikalijah v trgovini H&M...in se vprašajte, zakaj prodajalke nosijo rokavice.
oziris.va
# 02.12.2017 ob 08:46
Naše smetiščna prihodnost je lepo prikazana v animirane filmu Wall-E.
presenečen
# 02.12.2017 ob 08:35
Problem je v nizki samopodobi ljudeh, ker mislijo, da je njihova vrednost lepa obleka.

Pri takem razmišljanju bo smeti iz oblek čedalje več.. Kje se to konča?
Kazalo