Ponudba dela na črno se je v primerjavi z letom 2007 v nekaterih državah močno zmanjšala, v nekaterih državah, denimo Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji, pa močno povečala. Zato naj bi bilo krivo poslabšanje razmer na trgu dela od leta 2007.

Vedno večja pa je tudi sprejemljivost plačevanja na roko. Trije odstotki vprašanih so namreč od svojega delodajalca plačilo delno prejeli na roko v gotovini.

Polovica vprašanih med glavnimi razlogi za delo na črno navaja obojestransko korist, sledijo težave pri iskanju redne zaposlitve, previsoki davki in pomanjkanje drugih prihodkov.

200 evrov letno za "črno" blago in storitve
Evropejci za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravijo 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov. Največ povpraševanja je po domačih popravilih in prenovah, popravilih avtomobilov, čiščenju na domu in hrani.

60 odstotkov sodelujočih je kot glavni razlog za nakup neprijavljenega blaga ali storitev navedlo nižje cene, 22 odstotkov pa usluge prijateljem.

Dober ukrep so davčne spodbude
Med ukrepi držav članic za boj proti delu na črno, ki so se izkazali za uspešne, so v Bruslju izpostavili neposredne davčne spodbude ali kupone za storitve, ukrepe za spodbujanje davčne morale ter ukrepe za lažje odkrivanje in strožje sankcije.