Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Najstarejša investicijska banka na Wall Streetu, Lehman Brothers, je 15. septembra 2008 po 158 letih delovanja propadla. Brez dela je ostalo več kot 26 tisoč uslužbencev, propad tako velike finančne ustanove pa je sprožil veliko finančno krizo. Foto: EPA
Borze je po Lehmanovem zlomu zajela panika, sledili so hudi padci delniških indeksov. Newyorški indeks S & P 500 je od 9. oktobra 2007 do 9. marca 2009 (v 17 mesecih) strmoglavil za polovico. Foto: Reuters
Vzrok za padec banke Lehman Brothers je bila predvsem nepremičninska kriza. Po eni od ocen je moralo kar devet milijonov (oziroma med 10 in 15 odstotkov) lastnikov hiš v ZDA zapustiti svojo nepremičnino, ker niso mogli plačevati hipotekarnega posojila. Cene so medtem strmoglavile: med letoma 2008 in 2011 je cena stanovanja v Miamiju padla za skoraj polovico, s 3.720 na 1.830 dolarjev za kvadratni meter. Foto: EPA
O deseti obletnici zloma banke Lehman Brothers v zadnjih dneh pišejo vsi vodilni mediji. Britanski The Economist se na naslovnici sprašuje, ali je finančni sistem deset let po tem že urejen. Ugotavljajo, da je sistem varnejši, vseeno pa se pravih lekcij iz krize nismo naučili. Foto: MMC RTV SLO
Finančna kriza naj bi "uničila" za 10 bilijonov dolarjev kapitala. Borze so dno dosegle 9. marca 2009, ko se je začel silovit vzpon, ki traja še danes. Foto: EPA

Dodaj v

10 let od Lehmana: dan, ko se minister ni ustrašil "Gorile"

Kronologija nastanka finančne katastrofe v letu 2008
15. september 2018 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kar se je prej zdelo nepredstavljivo, se je zgodilo in pripeljalo v največjo finančno katastrofo po vojni, ki je segla v osrčje neoliberalizma. Mineva 10 let od padca banke Lehman Brothers!

"Dokler je na zabavi glasba, moraš plesati," je julija 2007 izjavil prvi mož banke Citigroup Charles Prince, ki je želel povedati, da ni nobenega vzroka, da ne bi bankirji še naprej trgovali s tveganimi inštrumenti in ignorirali vseh alarmnih zvoncev. Najbrž si ni predstavljal, da se je takrat na finančnem plesišču bolj kot ne že vrtela poslovilna skladba, še manj pa, da bo sledil grozovit glavobol. Strma rast cen nepremičnin se je ustavila in obrnila navzdol, vedno več Američanov ni moglo odplačevati hipotekarnih posojil, vrednost CDO-jev se je sesula in banke so imele vedno večje izgube. 15. septembra 2008 je ladja, ki je imela že prej močno navrtano dno, trčila ob čer, imenovano Lehman Brothers. Najstarejša investicijska banka na Wall Streetu je propadla in paralizirala delovanje finančnega sistema, saj si banke niso več zaupale. Borze so se začele sesuvati, zamajali so se temelji kapitalizma.

Odgovorni se niso pravočasno zavedali težav
Prvi znaki, da z bankami ni vse v redu, so se kazali že februarja 2007. In to v Evropi. Britanska HSBC, ki je zelo agresivno nastopala na ameriškem nepremičninskem trgu, je sporočila, da je morala odpisati za 10,5 milijarde dolarjev drugorazrednih hipotekarnih posojil. V ZDA se takrat še nihče ni vznemirjal, maja 2007 je prvi mož Feda Ben Bernanke, ki se ni zavedal resnosti položaja, izjavil, da morebitna kriza na trgu hipotekarnih posojil ne bo ogrozila finančnega sistema. A hišica iz kart se je poleti 2007 že začela sesuvati, zapleteni finančni proizvodi - najbolj znana sta CDS in CDO (o tem pozneje) so drastično začeli izgubljati vrednost, bonitetne agencije (prva je bila Moody's junija 2007) pa so začele zniževati njihove "rejtinge". Istočasno je morala banka Bear Stearns s 3,2 milijarde dolarjev panično rešiti dva svoja hedge sklada, ki nista mogla izplačati vlagateljev, saj sta preveč divje špekulirala na trgu izvedenih finančnih inštrumentov, ki so imeli v najboljših letih fantastičen, tudi več kot 15-odstotni letni donos.

"Bank run" v Britaniji, propad Bear Stearnsa
Avgusta 2007 je že sledila prva skupna akcija največjih treh svetovnih centralnih bank (Fed, ECB, Japonska), ki so v želji, da medbančni trg ne "zmrzne", začele zniževati obrestne mere in finančni sistem oskrbovati z ogromno likvidnostjo. Septembra je britanska banka Northern Rock doživela naval varčevalcev, ki so v dveh dneh dvignili za več kot dve milijardi funtov gotovine. To je bil prvi "bank run" v Veliki Britaniji v več kot sto letih. Leto 2008 se je začelo z velikimi pretresi na borzah. FrankfurtskI DAX30 je 21. januarja strmoglavil za 7,2 odstotka oz. največ po 11. septembru 2001. Britanska vlada je podržavila banko Northern Rock, medtem ko je banka Bear Stearns propadla. Bolje rečeno, za ušiva dva dolarja po delnici oz. za 240 milijonov dolarjev jo je kupil JPMorgan Chase. Brezposelnost je naraščala, posojilni krč je bil vse večji, v izgubah pa so se utapljali tudi v švicarski banki UBS, ki je z ničvrednimi CDO-ji pridelala kar 37 milijard dolarjev izgube.

Država rešila zavarovalnico AIG
Julija 2008 je Evropska centralna banka v strahu pred inflacijo zvišala (!) ključno obrestno mero na 4,25 odstotka, kar je šokiralo gospodarstvo. Fed je medtem tistega leta že štirikrat znižal obresti, nazadnje aprila, na 2,0 odstotka. Ameriška vlada je pripravila program reševanja hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, skupni stroški te akcije, v kateri je zibelka kapitalizma intervenirala kot Rusija po oktobrski revoluciji, so dosegli več kot sto milijard dolarjev. Da se pripravlja nekaj nezaslišanega, je bilo slutiti tudi 11. septembra 2008, ko je zavarovalnica AIG poročala o 5,3 milijarde dolarjev četrtletne izgube, delnice pa so se sesule za 30 odstotkov. Še bolj, za 46 odstotkov, se je sesedla borzna vrednost banke Lehman Brothers, ki je imela za 3,9 milijarde dolarjev izgube. Jasno je bilo, da sta tako AIG kot Lehman Brothers na robu zloma. Ameriška vlada je AIG-ju priskočila na pomoč s 85 milijardami dolarjev (v resnici je na koncu pomoč znašala 143 milijard), Lehman pa pustila, da potone.

Tudi veliki lahko propadejo
Pravilo, da velika banka v skladu s sloganom "too big to fail" ne more propasti, se je izjalovilo! Bil je petek, 12. septembra. Finančni minister Henry Paulson, guverner Feda Ben Bernanke in predsednik Fedove podružnice v New Yorku Tim Geithner so na krizni posvet poklicali vse vodilne bankirje Wall Streeta, le Richard Fuld, prvi mož banke Lehman Brothers, ni dobil vabila. Fuld, pravi volk z Wall Streeta (v resnici so ga poimenovali Gorila), in Paulson naj bi bila skregana še iz časov, ko je bil Paulson pri Goldman Sachsu in tudi zato naj bi se Paulson odločil, da država banki Lehman Brothers ne bo priskočila na pomoč. Plan B je sicer predvideval, da bi banko kupila britanska Barclays Bank, vendar pod pogojem, da bi ZDA pokrile vse morebitne izgube iz posla, vlada pa ni želela prevzeti garancij v višini 70 milijard dolarjev, kar je ob vseh stotinah milijard, kolikor je stala finančna kriza, pravzaprav majhen znesek. V ponedeljek, 15. septembra, je investicijska banka Lehman Brothers, ki je previhrala tudi veliko depresijo, uradno propadla in s seboj v prepad potegnila celoten finančni sistem.

Banke so se obilno založile s CDO-ji
Pot v finančno katastrofo so, kot rečeno, tlakovali tudi nekateri strukturirani finančni proizvodi, katerih delovanja še tisti v zgornjih nadstropjih finančnih ustanov niso prav dobro razumeli. Najbolj razvpit je CDO (collateralized debt obligations) oziroma zadolžnica, zavarovana z dolgom. Gre za vrednostni papir, v katerega so združene različne tranše različnih vrst dolga (seveda je bilo tudi veliko dolga, ki ni bil nikoli odplačan), donosnost teh proizvodov pa je bila nekoliko višja kot donosnost zakladnih menic. Ker so bonitetne agencije CDO-jem velikodušno podeljevale najboljše bonitetne agencije, so bili za poslovne banke ti vrednostni papirji enaki kot varne ameriške obveznice oziroma na neki način celo tako dobri kot dolarski bankovci. Banke so tako kar tekmovale, katera bo izdala več CDO-jev in jih tudi kupila (od drugih bank), saj so (tako so naivno mislili) pomenile varno naložbo, ki je prinašala lep donos, poleg tega CDO-jev sploh ni bilo treba vključiti v izračun kapitalizacije.

Pohlep, ki je presegel vse razumne meje
Dokler je finančni sistem tekel kot podmazan in nepremičninska kriza še ni grozila, dokler so bankirji plačevali agencijam, da so CDO-jem podeljevale status treh A-jev (regulatorji so pri tem mižali na obe očesi) in se je bogastvo kopičilo, si ni težko predstavljati, kako lepo službo so imeli bankirji, med katerimi je vedno bolj vladal nezadržen pohlep. Med redkimi "predrzneži", ki so si drznili postaviti na nasprotni breg in opozoriti na tveganja, je bil še najbolj slikovit legendarni Warren Buffett, ki je CDO-je označil za orožje za množično uničevanje. In to orožje se je razbohotilo čez vse razumne meje: leta 2000 ga je bilo za tri bilijone dolarjev, tik pred Lehmanomim zlomom pa za skoraj 35 bilijonov (konec leta 2017 ga je bilo, mimogrede, za 11 bilijonov). Pok je bil neizogiben in skrajno boleč, finančni sistem je bil v popolnem krču, šele izredni ukrepi centralnih bank, vključno s politiko kvantitativnega sproščanja, so vrnili zaupanje ...

Kateri bo naslednji balonček, ki bo počil?
Deset let kasneje svet na krilih izjemno nizkih obrestnih mer uživa lepo gospodarsko rast, banke (predvsem ameriške) so spet dobičkonosne in naj bi bile veliko bolje pripravljene na morebitno krizo. Ta bo gotovo prišla, vprašanje le, kdaj. Buffett pravi, da je naslednji mehurček zaradi pohlepa neizogiben. "Ljudje se zanimajo za določeno naložbo samo zato, ker cena narašča, in zato, ker je sosed, ki je sicer bolj neumen, obogatel, oni pa ne." Na Wall Streetu bik, simbol optimizma, rohni že devet let in pol, kar je rekord. A tečaji delnic naj bi bili podprti z lepimi dobički podjetij. Bolj nevarno se zdi dogajanje na trgu obveznic in nepremičnin, v zadnjem času pa nekaj pretresov povzročajo tudi težave držav v razvoju, iz katerih se kapital seli v ZDA. Ob vedno bolj protekcionistični ameriški trgovinski politiki in morebitnem skoku cen nafte nad sto dolarjev se tako lahko hitro zmeša nov uničujoči koktajl za finančno krizo 2.0.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
djdrg
# 15.09.2018 ob 06:55
Super spisano. Pohvala piscu.
Zlato9
# 15.09.2018 ob 07:05
Piscu pohvala za argumentiran in dovolj kritičen pogled na delovanje finančnega sistema. Dodal bi le še to, da nas napisano lahko kar precej zaskrbi. Kriza bo prišla. Samo vprašanje v kaki obliki in širini...
jolly
# 15.09.2018 ob 08:05
Tomazzzinho

Kaj ima to s kapitalizmom?
Torej je za krizo v ZDA kriv socializem?
RJSlo
# 15.09.2018 ob 06:42
P. S. Medijem je ukazano, da ne smejo spraševati naših vodilnih, koliko je Slovenija izgubila v tej banki? Prvi podatek je bil ok. 40. milijonov, kasneje se je razkrilo, da najmanj 360 milijonov. Potem je pa vse utihnilo.
marconio
# 15.09.2018 ob 07:22
Cel finančni sistem je narobe zasnovan in dokler bo tako kot je, da si finančniki lahko zmišljujejo nove namišljene finančne vzvode za pobirat denar, toliko časa se bo ta sistem sesuval.
5tane
# 15.09.2018 ob 07:27
Odkar smo šli z zlatega standarda same štale. Hvala gospod Nixon.
veza
# 15.09.2018 ob 06:44
Cene so medtem strmoglavile: med letoma 2008 in 2011 je cena stanovanja v Miamiju padla za skoraj polovico, s 3.720 na 1.830 dolarjev za kvadratni meter.

kaj pa sedaj, je cena kvadratnega metra višja kot v Ljubljani?
nuLanuLa
# 15.09.2018 ob 12:05
In potem naredijo film Volk iz Wall streeta, ko mafijo in lopove največjega ranga, prikaže kot frajerje. To bankirsko mafijo je treba prizemljiti, ke kaj oni vejo in znajo, da iz zraka delajo bilijone? Lagati.
RJSlo
# 15.09.2018 ob 06:40
Prvi znaki, da z bankami ni vse v redu, so se kazali že februarja 2007.
----------------------------------------------
No ja. Še enkrat bi morali preveriti svoje podatke. Jeseni leta 2006 se je začela zadnja kriza. Francozi so o začetku in poteku posneli celo dokumentarni film.
HOR
# 15.09.2018 ob 13:34
Prazaprav je za krizo v ZDA res kriv socializem, vendar je to kapitalistični socijalizem, ki velja le za kapital in kapitaliste...
BTZ
# 15.09.2018 ob 09:22
Dokler bomo imeli kreditni FIAT denar, bodo krize, ker je dolg do denarja večji od denarja v obstoju. Ekonomija potrebuje pošteni denar - fer denar, kjer ni priviligiranega, torej posojolodajalca, ki za primarno emisijo zaračuna obresti in potem vsi isto za njim. Ne pomaga nobena regulacija, sistem je v temelju nepošten in kot vidimo se tudi tako obnaša. Mi vsi, iz svojega dela in davkov smo pokrivali in pokrivamo "izgube" bank, ki pa so zgolj navidezne. Edino pravilno bi bilo pustiti vse propasti, v resnici pa so najebali mali ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo.

Kdorkoli verjame, da je obstoječi monetarni sistem dober, živi v težki zablodi.
naš človek
# 15.09.2018 ob 07:25
aha, zdej bi radi pripisali krivdo za globalni krizo, ki jo je ustvarla zda, britancem oz azijcem. res, nepričakovano, lol.
za posojila, ki so jij na slepo talale vse njihove banke, ni kriva hsbc,

Slabo si razumel članek, sploh ne trdi tega.
xerces8
# 15.09.2018 ob 15:13
Finančni minister Henry Paulson, guverner Feda Ben Bernanke in predsednik Fedove podružnice v New Yorku Tim Geithner so na krizni posvet poklicali vse vodilne bankirje Wall Streeta, le Richard Fuld, prvi mož banke Lehman Brothers, ni dobil vabila. Fuld, pravi volk z Wall Streeta (v resnici so ga poimenovali Gorila), in Paulson naj bi bila skregana še iz časov, ko je bil Paulson pri Goldman Sachsu in tudi zato naj bi se Paulson odločil, da država banki Lehman Brothers ne bo priskočila na pomoč.

Torej zaradi nekih osebnih zamer je gospod pustil, da so padle domine?
Ja, super, a ne?
djdrg
# 15.09.2018 ob 09:01
Drugače se pa spomnim, da je pred volitvami 2008 Janša na veliko razpredal, da pri nas se pa kriza ne more zgoditi in da to samo strašijo politiki iz leve opcije. To je bilo septembra 2008. Tu se vidi, da njegova opcija ni imela pojma o gospodarstvu in razmerah na tujih trgih. V nasprotnem ne bi dajal takih javnih izjav.
Jon Sneg
# 15.09.2018 ob 08:48
Kriza 2008 ima bogato predzgodovino. Pot za izbruh krize se je pričela tlakovati že v času administracije Billa Clintona, ko se je pričela v velikem obsegu deregulacija na finančnem področju. Sicer pa je že Clinton in kasneje tudi vsi njegovi nasledniki sledil glavni agendi neoliberalizma, ki govori o deregulaciji s strani države in da nevidna roka na trgu vse uravna. Ve se pa, kdo je pa trasiral pot neoliberalizmu v ZDA in kdo v Veliki Britaniji.
Bojan Britovšek
# 15.09.2018 ob 07:54
"Zamajali so se temelji kapitalizma." To se mi zdi pretirano. O "finančni krizi 2.0" pa se govori že kar nekaj časa. Seveda bo enkrat kriza prišla. Ekonomske krize se dogajajo od nekdaj. Upam, da zaslug za točno napoved ne bo požela neka velika osebnost, medtem ko se vseh zgrešenih napovedi sploh ne bo opazilo. Mišljenje, da je krizo mogoče napovedati, izhaja iz napačne orakeljske ali vedeževaljske filozofije.
RJSlo
# 15.09.2018 ob 07:24
med letoma 2008 in 2011 je cena stanovanja v Miamiju padla za skoraj polovico, s 3.720 na 1.830 dolarjev za kvadratni
----------------------------------------------------
No ja. Cena stanovanja m2 v Lublani?
veza
# 15.09.2018 ob 13:56
5tane
# 15.09.2018 ob 07:27

Odkar smo šli z zlatega standarda same štale. Hvala gospod Nixon.

končno nekdo, ki razmišlja kot jaz, vsaka valuta mora imeti neko osnovo, sicer je vse v luftu ali imaginarno ali virtualno, tiskanje denarja in obveznic pa nas dela vse še večje reveže, le en procent bogatašev je vsak dan bolj bogatih.
rubin
# 15.09.2018 ob 08:59
Ja, če bi ljudje razumno investirali in gledali realen donos, bi bilo drugače. So pa pretežno zabiti in če nekaj raste in sosed kupu, treba ja kupiti, čeprav raste stvar ki nima nobenega donosa (glej kriptovalute...). Zato, zaradi zabitosti ljudi, ki jih finančniki nategujejo je treba regulirati reči. Nevidna roka naj bi bila pametna, samo ni.
_robespierre_
# 15.09.2018 ob 20:15
Naslednja financno krizo bi lahko povzrocila kolaps Deutche Banke...
runcajz
# 15.09.2018 ob 16:57
Ameriška vlada je AIG-ju priskočila na pomoč s 85 milijardami dolarjev (v resnici je na koncu pomoč znašala 143 milijard), Lehman pa pustila, da potone

Ja, kaj ni mantra kapitalizma in kapitalističnih podjetnikov, da bo trg kar SAM uredil vsa neskladja in takrat v ZDA, vzorniku kapitalistične ureditve po vsem svetu, naenkrat pomaga AIG z "injekcijo" 85 MILIJARD $ ali cca 70 milijard € ( 1:1,20).

In sedaj nas nekakšni "borzni" svetovalci poučujejo, da na dolgi rok lahko pričakujemo dobičke od vlaganj ( kako dolgo čakanje naj bi bilo, ne povedo, ker pač tega ne vedo!) .
Najbolje je zadel opis vlagateljev Warren Buffett , ko je dejal : " "Ljudje se zanimajo za določeno naložbo samo zato, ker cena narašča, in zato, ker je sosed, ki je sicer bolj neumen, obogatel, oni pa ne."
Bolj ali manj neumnih je dovolj na tem svetu in s takšnimi vlagatelji služijo borzniki. S tujim je seveda vedno lahko mahati , saj ne boli !
QUENDI
# 15.09.2018 ob 13:49
........ko v krizi neoliberalizma deluje samo komunistična ekonomija.........privatna lastnina pa ostaja nedotakljiva.......
7up
# 15.09.2018 ob 12:45
PONOS

Ja res je zelo natancno mogoce napovedati krizo.

Ti jo napovedujes je skoraj 10 let :)
PONOS
# 15.09.2018 ob 10:41
Še danes akterji niso za zapahi skupaj z regulatorji in agencijam.Spremenilo se pa ni de facto nič.Le balon je večji.
In manj denarja za bail oute hkrati grozi hyperinflacija dolar bo šel po gobe
webman
# 15.09.2018 ob 10:37
Denar je v rokah države, ta pa v primeržu megakapitala. Če želi mali človek ohranjati standard bi rabil neodvisno finančno sredstvo - na tem je zrasla ideja kriptovalut, pa vsi vemo kako se je stvar odvila....
rubin
# 15.09.2018 ob 09:14
Oziroma kdorkoli globlje razume te zadeve če pozna odgovor, bi ne zanimalo. Ker to je dejanjsko kraja kreditno manj sposobnih!
beninorc
# 15.09.2018 ob 07:06
in balonček se spet polni.nekateri analitiki - spet isti ki so napovedovali že leto 2008 - opozarjajo da se spet pripravlja ( po domače ).začetek spet v usa.nendzorovano tiskanje papirja in podeljevanje kreditov ter lisingov po celem svetu in slovenija ni izuzeta.upam da se motijo , zelo upam. toda po nekaterih nijansah ni razlike kot v letih 2002-2008.to je po njihovo črn scenarji.tista leta je kitajska rešila svet pred katastrofo. danes kdo in kateri ?
miki331
# 15.09.2018 ob 10:33
Tomazzzinho
G Okoren in ostali. Veliko pisanja, vmes pa neumnosti. Ta kriza in “pohlep” nimata nič skupnega s kapitalizmom. Namreč Funny in Fredy sta bili levičarski izum ameriške vlade, ki je prisilil sicer normalne kapitalistične banke, da so kredite zavestno dajale plačilno nesposobnim in brezposelnim. Funny in Freddy sta garantirala za vse slabe kredite, hkrati pa so dajali bonitetne točke vsaki banki za vsak kredit, ki so ga odobrili bodisi črncem, bodisi brezposelnim. Kaj ima to s kapitalizmom?


Lepo napisano je pa bil prisoten tudi pohlep ta je po mnenju Rea Dalia tudi vzrok da se gospodarski cikli končajo s krizo in ne z nekim naravnim razdolževanjem in ponovno rastjo.
kolnkista
# 15.09.2018 ob 09:45
Po mojem mnenju se bo kriza začela v ZDA zaradi vse težjega zadolževanja državne administracije tj. vse manjšega zanimanja za dolarske obveznice s čemer bodo narasli zahtevani donosi čez kritično mejo. To bo povzročilo devalvacijo dolarja ter domino efekt tudi na drugih finančnih področjih.
V Evropi niso nezamerljivi možni problemi zaradi Brexit-a, večna uganka pa je tudi nestabilna Italija s svojim javnim dolgom, ki znaša že cca 132% BDP-ja.
rubin
# 15.09.2018 ob 09:12
Je pa tako, da se godi krivica zaradi nizkih obrestnih mer v povezavi s inflacijo. Javnosektoraši in bogati si lahko s posojajo po 1% realni obrestni meri (3% nominalna minus 2% inflacije), medtem ko prinaša gospodarstvo v povprečju 3% realen donos. Torej se dejanjsko kreditno sposobnim splača vzet kredit po 1% meri in kupovat delnice (razpršene), ki prinašajo 3%. Dva torej pokasirajo! Brez dela! Ne pa čudi zakaj ne zmanjka denarja v bankah, če je tako poceni in cenejši kot je donos realnega gospodarstva.
Kris?? Znaš odgovor?
aparat-čik
# 15.09.2018 ob 09:03
do so rešile ekonomijo so države morale vzeti denar davkoplačevalcem. ZDA 7000 miljard, EU okoli 4500 miljard. Če pride do nove "krize" od kje ga bodo vzeli, brez da standard pade, ne vem.
gozdar1
# 15.09.2018 ob 09:02
Itak kriv je socializem ne tisti, ki so zlobirali manj regulacije ali pa agencije, ki so dajale super ocene ničvrednim produktom. Spindohtarji še vedno obvladajo.

@rozmarin
Čist možno, kitajci zadnih 10 let delajo na tem.
rubin
# 15.09.2018 ob 09:01
Warren Buffet ima še kako prav. Pa saj to je temeljna logika.
uross27
# 16.09.2018 ob 02:04
Mene skrbi število komentarjev pod tem člankom. To pove vse o fokusu ljudi.
NoFuture
# 15.09.2018 ob 20:59
Ko murica naredi sranje in potem občuti ceu svet.
skorpijon93
# 15.09.2018 ob 20:09
konkretno v sloveniji ej iz leta v leto slabše, poglehte trende na področju revščine, izseljevanja državljanov kot še nikdar prej potem stanje v zdravstvu , vojski, obveščevalna služba stavka, DDV stopnja 22 % še vedno, visok javni dolg, še vedno nismo na zeleni veji, češka pa je in od čehov se lahko veliko naučite !
Binder Dandet
# 15.09.2018 ob 17:02
@runcajz:
Ponavljam, ker slovenci zaradi domacega primera ocitno ne razumemo dobro. Ameriska vlada je posodila denar bankam. Ta denar vracajo, vlada pa bo zasluzila z obrestmi. Niso ravno s tujim mahali kot nasi. Je pa res, da niso prepustili trgu.
brkotas
# 15.09.2018 ob 15:29
Sedaj se minister ne bo ustrasil sedaj se bo pokakal :)
Binder Dandet
# 15.09.2018 ob 15:07
Drugace pa daney je problem, ker ne znamo spodnjega naredit.

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Secessio
_plebis
Binder Dandet
# 15.09.2018 ob 15:05
Zdaj pa zanimiv podatek.

Ameriski proracun je z baiiloutom do sedaj zasluzil 85 mlrd (banke vracajo posojeno, so nekje na polovici).

Slovenski proracun je bil prikrajsan za 3-4.5 mlrd.
PONOS
# 15.09.2018 ob 11:30
Kdor piše da se krizo ne da napovedat je v popolni zmoti.Se da.In to zeloo natančno.Fama da se ne da je le alibi bankirjem.
Do Brasil
# 15.09.2018 ob 11:20
@aparat-čik
"kriza" se je enostavno začela tako, da je FED začel jemati denar iz obtoka, zato je naenkrat zmanjkalo denarja na borzah.

Tudi tu bi me zanimal kaksen link, ki opise zadevo
Do Brasil
# 15.09.2018 ob 11:17
@Tomazzzinho
Namreč Funny in Fredy

Kaksen link, Tomazzzino?
7up
# 15.09.2018 ob 11:05
miki331

Banke ne smejo kupovati vrednostne papirje....
7up
# 15.09.2018 ob 11:04
kolnkista

USA izdajajo obveznice v svoji valuiti in si lahko kadarkoli sposodijo denar pri FED.... tehnično ne morejo bankrotirati. Druga stvar je kaj bi se v tem primeru zgodilo s prihranki(na globalnem nivoju) , samo bankrotirati pač ne morejo....
7up
# 15.09.2018 ob 11:01
BTZ

In kaj misliš, da v času, ko je bil denar vezan na količino zlata/srebra v državni zakladnici, niso poznali finančni/bančnih kriz?
miki331
# 15.09.2018 ob 10:39
rubin
Je pa tako, da se godi krivica zaradi nizkih obrestnih mer v povezavi s inflacijo. Javnosektoraši in bogati si lahko s posojajo po 1% realni obrestni meri (3% nominalna minus 2% inflacije), medtem ko prinaša gospodarstvo v povprečju 3% realen donos. Torej se dejanjsko kreditno sposobnim splača vzet kredit po 1% meri in kupovat delnice (razpršene), ki prinašajo 3%. Dva torej pokasirajo! Brez dela! Ne pa čudi zakaj ne zmanjka denarja v bankah, če je tako poceni in cenejši kot je donos realnega gospodarstva.
Kris?? Znaš odgovor?


Ne boš verjel vendar banke to počnejo, kupujejo Facebook, Amazon, Apple itd. To počnejo švicarji, japonci mogoče tudi ECB naj kdo drugi pove.
Blue-Star
# 15.09.2018 ob 09:48
Sedaj pa to kar se je takrat dogajalo pomnožite x10 in dobimo sedanje stanje. Noro v kaj gremo.
Tomazzzinho
# 15.09.2018 ob 07:30
G Okoren in ostali. Veliko pisanja, vmes pa neumnosti. Ta kriza in “pohlep” nimata nič skupnega s kapitalizmom. Namreč Funny in Fredy sta bili levičarski izum ameriške vlade, ki je prisilil sicer normalne kapitalistične banke, da so kredite zavestno dajale plačilno nesposobnim in brezposelnim. Funny in Freddy sta garantirala za vse slabe kredite, hkrati pa so dajali bonitetne točke vsaki banki za vsak kredit, ki so ga odobrili bodisi črncem, bodisi brezposelnim. Kaj ima to s kapitalizmom?
7up
# 15.09.2018 ob 10:58
Ta članek je pol nesmislov in napačnih informacij, ki so očitno nastale kot posledica ideološke obremenjenosti avtorja.

Npr:

Ameriška vlada je pripravila program reševanja hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, skupni stroški te akcije, v kateri je zibelka kapitalizma intervenirala kot Rusija po oktobrski revoluciji, so dosegli 5.000 milijard dolarjev.

Ali se avtorju sploh sanja koliko je 5000 miliard dolarjev? Zakaj ni napisal kar 500000 Milliard dolarjev?

Šlo je za 187 Miliard dolarjev, ki sta jih obe državni inšitucije tudi kmalu vrnile. Že na začetku 2014 je bilo že zaradi obresti posojolilo za USA davkaplačevalce pozitivne.

https://money.cnn.com/2014/02/21/news/economy/fannie-profit-bailout/index.html

Rusija pred in neposredno po oktobrski revoluciji definitivno ni imela državne banke, ki bi nudila garancijo, da so revnejši posamezniki lahko vzeli nepremičninski kredit. Po oktobrski revoluciji so ljudi streljali,
Kazalo