Bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Vzrok za ta drastičen ukrep so nezadostni ukrepi za zajezitev dolžniške krize. Prizadeta je zlasti Italija, ki ima dve stopnji nižjo oceno - namesto A le še BBB+, kar jo uvršča v rang držav, kot so Irska, Peru, Kazahstan in Rusija. Italijanska država in banke bodo letos zelo dejavne na obvezniških trgih, ob vedno nižji bonitetni oceni pa bo refinanciranje močno oteženo.

ZDA tudi izgubile prestižno oceno, a ni bilo panike
Francija je izgubila najboljšo bonitetno oceno, prav tako Avstrija. Trojni A ima zdaj le še 13 držav, od tega štiri v območju evra: Avstralija, Danska, Finska, Kanada, Luksemburg, otok Man (pri Irski), Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Singapur, Švedska, Švica in Velika Britanija. Izguba trojnega še ne pomeni katastrofe. Spomnimo, da so pri S & P, kjer od leta 1941 ocenjujejo gospodarstva, avgusta tudi ZDA odvzeli najboljšo oceno, vendar se je dolar od takrat okrepil, ameriške obveznice pa so še vedno varno pribežališče. Donos 10-letne je le 1,85 odstotka.

Sklad EFSF bo na preizkušnji
Nižja bonitetna ocena Francije utegne imeti po mnenju analitikov vseeno določene posledice, saj bo na preizkušnji začasni evropski mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra. Ta je namreč tako močan, kot so močne države, ki vanj prispevajo. Francija je za Nemčijo druga največja vplačevalka. Sklad utegne zaradi tega za posojila plačevati višje obrestne mere, zaradi česar bi višje obresti lahko plačevale tudi države, ki črpajo iz tega mehanizma.

Evro padel do 1,2624 dolarja
Seveda so države, ki jih je Standard & Poor's na petek, trinajstega, prizadel, usmerile strupene puščice proti bonitetnim agencijam in so prepričane, da je takšna odločitev nepravična. Celo kitajska tiskovna agencija Šinhua, ki pogosto deli mnenje kitajske vlade, je zapisala, da agencije nosijo velik del odgovornosti za dolžniško krizo in da zadnja poteza sproža sveže pomisleke o njihovi kredibilnosti. Evro je zdrsnil na enoinpolletno dno v primerjavi z dolarjem (na 1,2624 dolarja) in na 11-letno dno v primerjavi z jenom.

Rekordno visoke stave proti evru
Evro utegne že naslednji teden pasti na 1,25 dolarja, opozarjajo analitiki. Število kratkih pozicij (short) na evru je rekordno visoko. Skrbi tudi prekinitev pogajanj med Grčijo in bankami upnicami glede odpisa dolga. Nafta vrste brent je v petek za hip pogledala pod 110 dolarjev in se komaj obdržala nad stodnevnim drsečim povprečjem. 159-litrski sod lahke nafte je zanihal do 97,70 dolarja in je v zadnjem tednu izgubil 2,8 odstotka, s čimer je zbrisana vsa rast prejšnjega tedna.

Evropske delnice četrti teden zapored navzgor
Kljub vsem evropskim težavam so borzni parketi ohranili pozitivni "moment". Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je na tedenski ravni zvišal četrtič zapored, potem ko je od ponedeljka do petka njegova vrednost porasla za 0,4 odstotka. Spodbudno je na razpoloženje vplivala zlasti četrtkova dražba španskih obveznic, na kateri se je zahtevana donosnost prepolovila. Tudi Italija se je uspešno zadolžila, vendar zanimanje na dražbi ni bilo tolikšno kot pri španski izdaji.

Ameriški potrošniki optimistični
Newyorški Dow Jones je v petek izgubil 0,4 odstotka, na tedenski ravni pa se je povzpel za pol odstotka. Indeks zaupanja potrošnikov je po podatkih univerze v Michiganu januarja dosegel najvišjo vrednost v zadnjih osmih mesecih, saj je porasel z 69,9 na 74 točk. Banka JP Morgan Chase je imela v zadnjem četrtletju za 23 odstotkov nižji dobiček, vendar vseeno ugotavlja, da se domače gospodarstvo krepi. V naslednjem tednu bodo poslovne rezultate med drugim objavili Bank of America, General Electric, Intel, Goldman Sachs in Microsoft.

Gorenjeve delnice ob sedem odstotkov
Ljubljanska borza se ni burneje odzvala na zaostrovanje politične krize v Sloveniji, je pa zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice spet presegla psihološko mejo sedmih odstotkov. Delniški indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil poldrugi odstotek in je tik nad najnižjo vrednostjo od njegove uvedbe leta 2006. Največji padec so utrpele delnice Gorenja, ki so izgubile več kot sedem odstotkov. Tečaj Nove KBM se je znižal za dobre tri odstotke. Najprometnejša Krka se je pocenila na 48,18 evra. Padcu so zadnji teden ušle le delnice Telekoma in Petrola.