Deflacije zadnjih šest let v Sloveniji nismo poznali, SURS jo je vnovič izračunal lani poleti: avgusta in septembra je bila 0,3-odstotna. Decembra smo spet imeli inflacijo, po novem letu pa so cene znova zdrsnile. Na letni ravni smo imeli tako februarja 0,4-odstotno deflacijo. Foto: EPA
Deflacije zadnjih šest let v Sloveniji nismo poznali, SURS jo je vnovič izračunal lani poleti: avgusta in septembra je bila 0,3-odstotna. Decembra smo spet imeli inflacijo, po novem letu pa so cene znova zdrsnile. Na letni ravni smo imeli tako februarja 0,4-odstotno deflacijo. Foto: EPA
Boštjan Vasle
"Cene proizvodov, ki jih uvažamo, so se močno znižale, znižale so se tudi cene proizvodov, ki jih izvažamo, vendar manj od uvoznih. Ta razlika med znižanjema bi lahko slovenskemu gospodarstvu na letni ravni prinesla 200 milijonov evrov pozitivnega učinka," je za Točko preloma povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Foto: BoBo
Nas mora deflacija skrbeti?


"Cene proizvodov, ki jih uvažamo, so se močno znižale, znižale so se tudi cene proizvodov, ki jih izvažamo, vendar manj od uvoznih. Ta razlika med znižanjema bi lahko slovenskemu gospodarstvu na letni ravni prinesla 200 milijonov evrov pozitivnega učinka," je za Točko preloma izjavil direktor Umarja Boštjan Vasle. Po njegovih besedah bi o gospodarski škodi lahko govorili, če bi se območje evra ujelo v deflacijsko spiralo: "To bi lahko povzročilo padec dobička v podjetjih, posledično bi se znižale plače zaposlenih, to pa bi pripeljalo do nadaljnjega nižanja cen. Takšne razmere bi bile za slovensko gospodarstvo zelo škodljive."

Ko cene drsijo navzdol
Deflacije zadnjih šest let v Sloveniji nismo poznali, SURS jo je vnovič izračunal lani poleti: avgusta in septembra je bila 0,3-odstotna. Decembra smo spet imeli inflacijo, po novem letu pa so cene znova zdrsnile. Na letni ravni smo imeli tako februarja 0,4-odstotno deflacijo.

Po podatkih Eurostata so prejšnji mesec cene življenjskih potrebščin na letni ravni padale v dvajsetih državah Evropske unije, najbolj v Grčiji (-1,9 odstotka). Na deflacijo so vplivale predvsem nižje cene goriva, kurilnega olja in telekomunikacij. Inflacijo pa so na letni ravni ugotovili le v petih članicah, najvišjo na Švedskem (0,7 odstotka). K dvigu cen so največ prispevale podražitve gostinskih storitev in tobaka.

Odpravi deflacije in ponovni vrnitvi inflacije je namenjen tudi zadnji ukrep Evropske centralne banke, ki je prejšnji ponedeljek začela odkupovati državne obveznice.

Pozabljeni sivi lasje zaradi inflacije
V preteklosti, zlasti v zadnjih letih nekdanje Jugoslavije, a tudi v prvih tolarskih letih samostojne Slovenije, nam je veliko več sivih las povzročala visoka inflacija; ta je bila leta 1989 na letni ravni kar 2763-odstotna. Da bi sledili cenovni spirali, so dinarji dobivali ničle. "Po bankovcu za 5 tisoč din s portretom Tita smo 10 tisoč kar preskočili, prišli so bankovci za 20, 50 in 100 tisoč, naposled pa še za milijon, pol milijona in dva milijona din," je za Točko preloma tedanjo denarno prakso opisal televizijski kolega, numizmatik Jani Luštrek.

"Plača je znašala milijon ali več. Prejeli smo jo v dveh delih. Polovico prve dni v mesecu, polovico po 15. v mesecu, da smo sledili inflaciji," je spomine obudila nekdanja uslužbenka Koroške banke Renata Kresnik. Veliko se je kupovalo na obroke, predvsem večje stvari, na primer televizorje, za kar so se takrat uporabljali čeki. "Ko je prišel v unovčenje prvi ček, je bil še nekaj vreden, drugi že 30 odstotkov manj, tretji že spet 30 odstotkov manj, četrti pa praktično ni bil vreden nič."

Inflacijske spirale niso ustavili niti ukrepi premierja Anteja Markovića, ki je razglasil konvertibilni dinar in domači denar denominiral, mu odrezal štiri ničle.

Vpliv inflacije ali deflacije na slovensko gospodarstvo je bila osrednja tema Točke preloma, ki je bila na sporedu 18. 3. 2015 ob 23.05 na TV SLO1. Gost oddaje je bil Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Ilinka Todorovski in Janja Koren, Točka preloma

Nas mora deflacija skrbeti?