Če so takrat analitiki napovedovali, da bi bila Grčija prva domina, ki bi zrušila preostale ekonomije z obrobja Evrope, zdaj velja mnenje, da šok zaradi boljšega gospodarskega položaja v Evropi ne bi bil prevelik in da dolgoročno ne bi šlo za pomembnejši dogodek. Pri Morgan Stanleyju svarijo, da bi grško slovo evropsko valuto poslalo na 90 centov, kar je 13-letno dno, medtem ko nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan verjame, da je grška opustitev evra najboljša rešitev, kar bodo vsi vpleteni slej ko prej spoznali.

V Bruslju brez dogovora, časa ni več veliko
Finančni ministri držav z evrom so v Bruslju na kriznem vrhu razpravljali o grški dolžniški krizi, vendar rešitve ni bilo. Grčija se mora o novem svežnju pomoči dogovoriti do konca februarja, tako da časa ni več veliko. Evropa bo seveda, če bo odobrila novo pomoč, zahtevala, da Grčija nadaljuje strogo varčevalno politiko in pospeši privatizacijo, Grki pa vztrajajo pri nadaljevanju programa pomoči le pod njihovimi pogoji. Naslednji poskus, da obe strani najdeta skupni jezik, bo v ponedeljek.

Tečaji delnic na Lj. borzi (11. februar):

Še večje zaloge nafte v ZDA
Finančni trgi, ki budno spremljajo tudi rusko-ukrajinski spor, so zadnje dni bolj živčni, a vseeno ostajajo blizu rekordnim vrednostim. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je pri 10.752 točkah dobra dva odstotka pod zgodovinskim vrhom. Evro je zdrsnil pod 1,13 dolarja, cena nafte vrste brent, ki se je ta teden že skoraj dotaknila 60 dolarjev, pa je zdaj pri 55 dolarjih. Verjetno je bil optimizem prejšnjih dni, ki je bil s strmim padanjem števila ameriških naftnih črpališč, prenagljen. Zaloge nafte v ZDA so medtem prejšnji teden porasle še za pet milijonov sodov in so pri 418 milijonih najvišje od začetka merjenja leta 1982.

Fed naj bi obresti začel višati junija
Občutno nižje cene nafte, ki so trenutno od poletja oddaljene okrog 50 odstotkov, bodo spodbudile svetovno gospodarsko rast. Ameriški BDP naj bi letos porasel najbolj v zadnjem desetletju, in sicer za 3,2 odstotka, v Reutersovi anketi napoveduje 82 ekonomistov. Takšne rasti ni bilo od leta 2005, poleg tega je ameriško gospodarstvo v zadnjih treh mesecih ustvarilo več kot milijon novih služb (največ po letu 1997), zato bo Fed verjetno prisiljen ukrepati in zvišati obresti. Večina pričakuje, da bodo Zvezne rezerve denarno politiko začele zaostrovati na junijskem sestanku.

Apple ljubljenček trga
Applu je uspel nov mejnik. Postal je prvo podjetje s tržno kapitalizacijo nad 700 milijard dolarjev, kar je več od letne vrednosti švicarskega BDP-ja. Naslednje podjetje je daleč zadaj, saj je naftni velikan Exxon Mobil na drugem mestu s 380 milijardami. Proizvajalec iPhonov je ljubljenček trga, ker ima kljub rekordni vrednosti delnice privlačno vrednotenje, velik potencial rast (dobiček naj bi se letos zvišal za 30 odstotkov), 178 milijard v denarju (oz. hitro unovčljivih vrednostnih papirjih) in nizek dolg.

Negativna donosnost nekaterih podjetniških obveznic
Zanimivo je, da se je te dni Apple prvič zadolžil v švicarskih frankih. Za izdajo obveznic sta poskrbela Goldman Sachs in Credit Suisse, obveznice pa so ročnosti od 10 do 15 let. Kakšna je obrestna mera, ni znano, gotovo pa je zelo nizka. V zadnjem času je pri nekaterih podjetniških obveznicah (kot je, na primer, Nestle) opaziti prav nenavaden pojav, saj so zahtevane donosnosti negativne. Z drugimi besedami: kupci obveznic ne zahtevajo obresti, ampak so se pripravljeni celo odpovedati delu glavnice.