V prvem četrtletju letošnjega leta je širši newyorški delniški indeks S & P 500 pridobil deset odstotkov, od tega 3,4 odstotka v marcu, ko je njegova vrednost na mesečni ravni porasla že petič zapored. Foto: Reuters
V prvem četrtletju letošnjega leta je širši newyorški delniški indeks S & P 500 pridobil deset odstotkov, od tega 3,4 odstotka v marcu, ko je njegova vrednost na mesečni ravni porasla že petič zapored. Foto: Reuters
Morda se boljši časi obetajo tudi lastnikom Applovih delnic, ki so ta teden prvič po kar 113 trgovalnih dneh dan končale nad 50-dnevnim drsečim povprečjem, kar je bikovski signal. Foto: Reuters
V naslednjem tednu bo med ameriškimi makroekonomskimi objavami v ospredju petkovo poročilo ministrstva za delo o marčevski sliki na trgu dela. Pričakovati je, da je bilo ta mesec ustvarjenih neto skoraj 200 tisoč novih delovnih mest in da je stopnja brezposelnosti ostala 7,7-odstotna. Foto: Reuters
Tokijska borza je letos poskočila že za skoraj 20 odstotkov. Foto: EPA

Trije meseci leta 2013 so mimo. Preverimo, na katerih delniških trgih so se še posebej veselili lepih dobičkov in kako so se odrezali preostali investicijski razredi.

ZDA: Letos že desetodstotni plus
Vodilni newyorški delniški indeksi so letos pridobili že okrog deset odstotkov. Zasluge ima predvsem domača centralna banka, ki se vsaj še eno leto ne bo odrekla ultraohlapni denarni politiki. Vlagatelji so bili veseli tudi lepih dobičkov ameriških družb in nekaterih spodbudnih makroekonomskih podatkov, zlasti znakov okrevanja nepremičninskega trga. Ta teden je bil objavljena še zadnja revizija podatka o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju. BDP je porasel za 0,4 odstotka, kar je več od prejšnjih ocen.

Tudi indeks S & P dosegel rekord
Ker je bila v zgodovini povprečna letna rast indeksa S & P 500 okrog sedemodstotna, nekateri analitiki zdaj pričakujejo umiritev rasti in nekajodstotni popravek v naslednjih dneh. Prav ta četrtek je S & P pri 1.569 točkah dosegel rekordno vrednost, tako da je končno padla meja, ki je bila od 9. oktobra 2007 nedotaknjena. Dow Jones je ta rekord zmogel že 5. marca. Ker je donosnost ameriške obveznice zelo nizka, poskuša vedno več vlagateljev sredstva oplemenititi v delnicah, ki večinoma prinašajo še lepo dividendo.

Dow Jones (ZDA)

14.578 točk
Nasdaq (ZDA)3.267
DAX30 (Frankfurt)7.795
Nikkei (Tokio)12.397
10-letne slov. obvezn.donos: 6,67 %
10-letne am. obvezn.donos: 1,85 %
EUR/USD1,2823
USD/JPY94,25
EUR/CHF1,2170
Nafta brent109,82 USD
Zlato1.596 USD
Euribor, 6-mesečni0,335 %


Evropa: Strah zaradi Cipra
Dolžniška kriza je v zadnjem obdobju spet prišla na površje. Težave Cipra in zlasti način reševanja njegovih bank je vlagatelje precej prestrašil, nekoliko pa so se pomirili ob tem, da navala na ciprske banke, ko so te v četrtek po skoraj dveh tednih spet odprle vrata, vendarle ni bilo. Žal vedno več uglednih medijev špekulira, da bi lahko bila naslednja padla domina Slovenija. Vrednost evra se je znižala na 1,28 dolarja in s tem padla na štirimesečno dno. Frankfurtska borza je, merjeno z indeksom DAX, v prvem četrtletju pridobila 2,4 odstotka.

Japonska: Jen navzdol, delnice močno navzgor
Tokijska borza je v prvih treh mesecih leta 2013 doživela pravo renesanso, saj se je indeks Nikkei povzpel kar za 19 odstotkov, s čimer je krepko premagal avstralski delniški trg, ki je med azijskimi trgi s sedemodstotno rastjo na drugem mestu. Vzrok za rast japonskih delnic je ekspanzivna domača denarna politika. Novi premier Šinzo Abe je napovedal boj proti deflaciji, kar je povzročilo tudi padanje jena. V tem četrtletju je jen v primerjavi z dolarjem izgubil osem odstotkov.

LJSE: Odličen začetek, klavrno nadaljevanje

Na Ljubljanski borzi se je leto v pričakovanju privatizacije nekaterih pomembnih podjetij začelo odlično, indeks SBI TOP pa je hitro poskočil za več kot 10 odstotkov in presegel 700 točk. Po odmevnem poročilu KPK-ja, ki ji je sledil padec Janševe vlade, se je obrnilo navzdol, svoje pa so dodala še ugibanja, ali bo morala Slovenija zaprositi za mednarodno pomoč. V prvem četrtletju so se delnice Nove KBM pocenile za 43 odstotkov, Telekoma za 13, Petrola za devet in Krke za sedem odstotkov. Med redkimi pozitivnimi izjemami omenimo 18-odstotno rast Gorenjevih delnic.

Finančne krivulje na Valu 202:

Nerodna komunikacija nizozemskega finančnega ministra naredila škodo Sloveniji.


Nafta: Vedno nižja premija na brent
Nafta vrste brent je zadnji teden pridobila več kot dva odstotka in marec končala pri vrednosti 109,82 dolarja, kar je skoraj odstotek manj v primerjavi z začetkom leta. Na drugi strani je ameriška lahka nafta trenutno vredna 97,26 dolarja, kar pomeni, da je v prvem četrtletju pridobila šest odstotkov, od tega 5,6 odstotka marca. To samo odraža občutje vlagateljev, ki so skeptični glede evropske gospodarske rasti in precej bolj optimistični, ko beseda nanese na ZDA. Premija na brent je pri okrog 12,50 dolarja trenutno najnižja po začetku julija.

Zlato: Četrtrletna izguba skoraj petodstotna
Cena zlata se je v prvih treh mesecih letošnjega leta znižala za skoraj pet odstotkov. Gre za drugo zaporedno negativno četrtletje. Vlagatelji so bili veliko bolj naklonjeni tveganju in so raje kupovali delnice kot zlato. Občasno ima ta plemenita kovina sicer še vedno status varnega pribežališča, zlasti ob šokih, ki nastajajo v Evropi. Marsikaj bo odvisno tudi od valutnih razmerij. Nekateri pričakujejo nadaljnjo krepitev dolarja, kar ne bi bilo v prid cenam zlata. Hedge skladi so sicer v tednu do 19. marca povišali število bikovskih stav na zlato, tako da očitno pričakujejo njegovo novo rast.