Microsoftove delnice (tečaj: 107,14 USD) so se letos podražile za 25 odstotkov (in so od rekorda oddaljene le okrog devet odsotkov), Applove delnice (174,41 USD) pa so trenutno le še malenkost višje kot na začetku leta, saj je v zadnjih dveh mesecih izpuhtela vsa rast. Podjetji sta zdaj izenačeni na vrhu lestvice najvrednejših svetovnih podjetij, ki kotirajo na borzi, oziroma je Microsoft ta teden že prevzel vodstvo. Foto: Reuters
Microsoftove delnice (tečaj: 107,14 USD) so se letos podražile za 25 odstotkov (in so od rekorda oddaljene le okrog devet odsotkov), Applove delnice (174,41 USD) pa so trenutno le še malenkost višje kot na začetku leta, saj je v zadnjih dveh mesecih izpuhtela vsa rast. Podjetji sta zdaj izenačeni na vrhu lestvice najvrednejših svetovnih podjetij, ki kotirajo na borzi, oziroma je Microsoft ta teden že prevzel vodstvo. Foto: Reuters
Delnice General Motorsa so se v ponedeljek podražile za štiri odstotke, potem ko je največji ameriški proizvajalec avtomobilov sporočil, da zaradi reorganizacije zapira tovarne v Severni Ameriki. Brez dela bo ostalo 14.000 delavcev oziroma 15 odstotkov delovne sile. Foto: EPA
Na trgu kriptovalut je šlo zadnji teden spet strmo navzdol, redka svetla izjema pa je bil bitcoin SV, ki je nastal po "forku" (razdružitvi) bitcoin casha. Ker se je ta nova kriptovaluta uvrstila na seznam spletne strani coinmarketcap, je cena poskočila nad 100 dolarjev. Nekateri napovedujejo, da bo bitcoin SV do konca leta po tržni kapitalizaciji prehitel bitcoin cash. Trenutno je tržna kapitalizacija bitcoin casha s tremi milijardami dolarjev skoraj dvakrat višja od kapitalizacije bitcoin SV-ja. Foto: Reuters

To se je zgodilo prvič po letu 2010, takšen scenarij pa se je še na začetku jeseni zdel skoraj neverjeten. Apple je letos postal prvo podjetje, katerega tržna kapitalizacija se je povzpela nad bilijon dolarjev (pozneje se mu je za nekaj dni pridružil še Amazon). Na začetku oktobra je bila Applova vrednost celo 1,1 bilijona dolarjev, toda zaradi pričakovanj o slabši prodaji iPhonov so delnice v zadnjih dveh mesecih kljub izjemnemu četrtletnemu dobičku (14,1 milijarde dolarjev v obdobju julij-september) pod prodajnim pritiskom in so se pocenile za več kot 25 odstotkov. V ponedeljek, ko je Wall Street Journal objavil novico, da bo Trump tudi na uvoz iPhonov iz Kitajske uvedel desetodstotne carine, je tržna vrednost Appla zdrsnila pod 810 milijard dolarjev in je bila nižja od skupne vrednosti vseh izdanih Microsoftovih delnic.

Medved že lomasti na Wall Streetu?
Elitni delniški indeks Dow Jones (24.742) je sicer v ponedeljek in torek vidno okreval, potem ko je prejšnji teden izgubil kar 4,5 odstotka. Vlagatelji so dobili upanje, da bi lahko ameriški in kitajski predsednik ta konec tedna ob robu zasedanja G20 vendarle dosegla kompromis in pri carinah umirila žogo. A bolj malo jih je, ki verjamejo, da dva pozitivna dneva pomenita nov zagon za Wall Street. Letos se utegne izneveriti tudi tradicionalna predbožična rast (v zadnjih 20 letih je v obdobju od sredine decembra do božiča Wall Street z le dvema izjemama vsako leto pridobival). Znani analitik Jim Cramer ocenjuje, da so delnice v ZDA že v medvedjem trendu: "Ne glejte le indeksa S&P - posamezne delnice so izgubile že 40 do 50 odstotkov!" Medved, simbol borznega optimizma, na borzo prilomasti takrat, ko so indeksi od vrha oddaljeni 20 odstotkov (trenutno so okrog 10 odstotkov).

Leto 2019 v znamenju držav v razvoju
Pri banki Morgan Stanley so medtem misli že usmerili v leto 2019. Svetujejo vlaganje na trgih v razvoju, čeprav so ti, merjeno z indeksom MSCI Emerging Markets (ta meri predstavo delnic v 24 državah) letos izgubili zajetnih 16 odstotkov. Naslednje leto naj bi prineslo preobrat in omenjeni indeks naj bi po mnenju analitikov pri Morgan Stanleyju porasel za osem odstotkov. Za ameriški in evropski trg so napovedi manj optimistične, saj naj bi indeksa S&P 500 in MSCI Europe pridobila le štiri odstotke. Gospodarska rast naj bi bila namreč v državah v razvoju naslednje leto stabilna, medtem ko naj bi v ZDA po napovedih z letošnjih 2,9 odstotka zdrsnila na 2,3 odstotka, v letu 2020 pa na 1,9 odstotka. Nižja rast BDP-ja bo povzročila tudi oslabitev dolarja, to pa bo še dodatno pozitivno vplivalo na države v razvoju, saj imajo večino dolga denominiranega v dolarjih.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 27. november ob 20. uri:

BITCOIN

-16,7 %

3.761 USD
XRP

-20,6 %

0,35
ETHER

-20,5 %

107
BITCOIN CASH-25,1 %175
STELLAR

-28,6 %

0,141
EOS

-21,3 %

2,95

.
Ghosn ostaja na čelu Renaulta
Na evropskih borzah sta v torek London in Frankfurt izgubila manj kot pol odstotka, zaradi strahu pred višjimi carinami pa so navzdol zanihale predvsem delnice avtomobilskih podjetij. Volkswagnove so padle za štiri odstotke, Renaultove za skoraj odstotek, tako da so od aprilskega vrha oddaljene 40 odstotkov. Delničarji še vedno čutijo posledice razkritja, da je glavni direktor Carlos Ghosn, v Braziliji rojeni Francoz, od leta 2011 v petih letih prijavil za pet milijard jenov (38,8 milijona evrov) premalo osebnih dohodkov. To ga je že stalo glave pri Nissanu in Mitsubishiju, pri Renaultu pa še čuti zaupanje. Delnice vseh treh podjetij so se prejšnji teden takoj po razkritju medijev o Ghosnovih nečednih poslih sicer pocenile za skoraj 10 odstotkov, saj so vlagatelji presodili, da je Ghosn edini, ki bi lahko učinkovito upravljal lastniško povezani trojček, zaposluje kar 470 tisoč ljudi v skoraj 200 državah.

Dve tretjini podjetij močno odvisnih od enega človeka
Podobne padce kot delnice Renaulta, Nissana in Mitsubishija so septembra v enem dnevu doživele tudi delnice proizvajalca električnih vozil Tesla, in to le zaradi nespametnih tvitov prvega moža podjetja Elona Muska. Pri reviji Economist ocenjujejo, da je med 20 največjimi podjetji na svetu kar osem močno odvisnih od enega samega ključnega čoveka, med temi so tudi Amazon (Jeff Bezos), Berkshire Hathaway (Warrenn Buffett) in JPMorgan Chase (Jamie Dimon). V newyorškem delniškem indeksu S&P 500 naj bi 66 odstotkov podjetij doživelo hud udarec (torej strm padec delnic), če bi izvršnega direktorja zbil avtobus.