Frankfurtski delniški indeks DAX30 je ta teden pridobil več kot štiri odstotke in več kot nadomestil vse izgube s prejšnjega tedna. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je ta teden pridobil več kot štiri odstotke in več kot nadomestil vse izgube s prejšnjega tedna. Foto: Reuters

Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v uvodnih minutah petkovega trgovanja povzpel do 7.260 točk, s čimer je za 4,4 odstotka višje kot je bil prejšnji petek. Najpomembnejši nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Ifo je nepričakovano porasel. Oktobra je bila njegova vrednost 100 točk, novembra 101,4 točke. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirtst 300 (1.104 točke) je ta teden porasel za skoraj tri odstotke in pol, kar je največji tedenski pribitek po začetku februarja.

Finančne krivulje na Valu 202:

Bo Nova KBM po novi dokapitalizaciji res ozdravljena?



Storitvena podjetja odpuščajo

Takšna rast delnic je tudi posledica padcev v prejšnjih tednih, ko so se vlagatelji zlasti bali posledic, ki bi jih utegnil po 1. januarju povzročiti ameriški davčni prepad. Poleg tega evrsko območje nikakor ne kaže znakov okrevanja. V četrtek objavljeni podatki kažejo, da je indeks PMI za storitveni sektor novembra padel na 45,7 točke, kar je najmanj po juliju 2009. Številna storitvena podjetja (na primer banke, hoteli) so novembra odpuščala delavce. Prihodnost ni rožnata. Tudi nemška podjetja naj bi bila vedno bolj pesimistična pri napovedih za prihodnje leto.

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. november):

GORENJE

+1,20 %

4,20 EUR

NOVA KBM

+0,43 %

1,16

KRKA

+0,00 %

47,00

MERCATOR

-0,04 %

114,00

PETROL

-0,47 %

214,00

TELEKOM

-0,74 %

81,00

LUKA KOPER

-1,92 %

7,21

ZAV. TRIGLAV

-1,95 %

15,10


Slabe novice iz Francije
Agencija Standard & Poor's je Franciji potrdila bonitetno oceno AA+, obeti pa ostajajo negativni, saj je precejšnja verjetnost, da vladi ne bo uspelo uresničiti proračunskih ciljev. Pred dnevi so pri agenciji Moody's Franciji vzeli najboljšo oceno trojni A, kar so si pri S & P-ju "drznili" storiti že na začetku leta. Ugledni reviji, britanski Economist in nemški Spiegel, se bojita, da bo Francija naslednje krizno žarišče, saj predsednik Hollande in premier Ayrault nista kos svoji nalogi.

"Avstralci naj manj pijejo in več delajo"

Bolj neverjetno se zdi, da bi šla lahko po poti problematičnih evropskih držav tudi Avstralija, vendar prav to napoveduje najbogatejša Avstralka Gina Rinehart. Po njenem mnenju Avstraliji grozi podobna kriza, kot jo preživljajo Grčija, Španija in Portugalska, saj dežela "tam spodaj" preveč zapravlja in izgublja konkurenčnost.

Podatki Mednarodnega denarnega sklada sicer kažejo, da je Avstralija zelo malo zadolžena, saj njen dolg dosega le okrog 10 odstotkov BDP-ja, kar je v primerjavi z evropskimi državami (kjer je dolg tudi višji od 100 odstotkov BDP-ja) smešno nizko. 58-letna bogatašinja, "težka" okrog 18,6 milijarde dolarjev, je sicer znana po provokativnih izjavah. Septembra je zapisala, da bi se morali Avstralci več posvečati delu in manj pitju, kajenju ter druženju.