Analitiki so pričakovali neto prirastek delovnih mest blizu 250 tisoč, zato je bilo petkovo poročilo ministrstva za delo kar presenetljivo. Še slabše je izzvenelo, ker so istočasno navzdol popravili podatke o januarskem in februarskem trgu dela. V resnici je bilo v prvih dveh letošnjih mesecih ustvarjenih 69 tisoč služb manj od prve ocene. A najbolj skrbi marec, ki je bil s samo 126 tisoč novimi službami najslabši mesec po decembru 2013. Očitno močen dolar, ki vznemirja izvoznike (med podjetji v indeksu S & P 500 je približno četrtina dobička ustvarjena v tuji valuti) že terja svoj davek, kar se bo poznalo tudi pri dobičkih največjih korporacij in pri gospodarski rasti, ki naj bi bila v prvem četrtletju komajda pozitivna. Omeniti velja tudi odpuščanja v energetskem sektorju, kar je predvsem posledica nizkih cen nafte.

Končan niz, dolg več kot 21 let
Enoletni niz, ko je največje gospodarstvo sveta mesečno ustvarjalo neto več kot 200 tisoč novih delovnih mest (takšnega niza ni bilo od leta 1994), je torej končan, vseeno pa je stopnja brezposelnosti pri 5,5 odstotka ostala najnižja v zadnjih šestih letih in pol. V lanskem letu je brezposelnost upadla v vsaki ameriški zvezni državi, kar se ni zgodilo od leta 1984. Analitiki še vedno pričakujejo boljše čase, med drugim tudi zato, ker je nekaj velikih korporacij (McDonald's, Wal-Mart ...) napovedalo skorajšnje višanje plač za najslabše plačane delavce, kar bi moralo spodbuditi porabo. Rast plač je za zdaj šibka in glavni razlog, da povprečen Američan ne čuti okrevanja. Pred enim letom je bila povprečna urna postavka 24,34 dolarja, zdaj je 24,86 dolarja. Rast je bila tako le 2,1-odstotna.

Za evro spet več kot 1,10 dolarja
Newyorške borze se na sveže poročilo s trga dela še niso mogle odzvati, saj so bile v petek zaradi praznika zaprte, terminske pogodbe pa pravijo, da naj bi vodilni indeksi v ponedeljek izgubili približno odstotek. Slaba novica z "main streeta" bo torej tokrat tudi slabo vplivala na Wall Street, kar še zdaleč ni pravilo. Donosnost desetletne ameriške obveznice se je v petek za hip (prvič po začetku februarja) znižala pod 1,8 odstotka, medtem ko je dolar izgubil približno en odstotek. Za evro je bilo tako treba spet odšteti več kot 1,10 dolarja. Spomnimo, da je dolar v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s košarico valut pridobil kar enajst odstotkov, v enem letu pa celo 22 odstotkov, kar je največ v nekaj desetletjih. Po padcu banke Lehman Brothers leta 2008 je dolar, na primer, v treh mesecih porasel le za pet odstotkov.

Fed bo verjetno počakal (vsaj) do jeseni
Čeprav so v zadnjih dneh ameriški makroekonomski podatki šibki, številni verjamejo, da bo gospodarstvo spomladi in poleti spet dobilo zagon in da se bo ponovilo lansko leto, ko je BDP v prvem četrtletju padel za skoraj tri odstotke, sledila pa je robustna rast. Bo pa zdaj zanimivo spremljati odzive ameriške centralne banke, ki se pripravlja, da bo prvič po finančni krizi zvišala medbančno obrestno mero Fed Funds, ki je že vse od leta 2008 na ničelni ravni. Če je do petka veljalo, da je najverjetnejši datum, ko bodo šle obresti navzgor, letošnji junij, se zdaj vedno bolj vsiljuje misel, da se Fedu ne bo mudilo in bo počakal do septembra ali celo decembra, nekateri pa celo napovedujejo, da letos še ne bomo videli višjih obresti.

Brez dela manj kot trije milijoni Nemcev
Medtem ko v ZDA niso bili navdušeni nad svežimi podatki o trgu dela, je bilo v Nemčiji drugače. Število brezposelnih je marca prvič po decembru spet zdrsnilo pod tri milijone. Brez dela je bilo 2,932 milijona Nemcev, kar je 85 tisoč manj kot februarja in 123 tisoč manj kot marca lani. Stopnja brezposelnosti se je znižala za 0,1 odstotne točke, na 6,8 odstotka. V mesecu marcu tako nizke brezposelnosti ni bilo že 24 let. Elitni delniški indeks DAX30 je teden (v petek ni bilo trgovanja) končal tik pod 12 tisoč točkami. V zadnjem obdobju je opaziti nekaj previdnosti, potem ko je DAX v prvem četrtletju poskočil kar za 22 odstotkov in marca pri 12.219 točkah postavil rekord. Nekaj negotovosti vnaša tudi Grčija, ki pa je zanikala navedbe, da 9. aprila ne bo zmogla plačati obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada.