Dow Jones (18.552 točk) je izgubil pol odstotka, podobno tehnološki Nasdaq (5.227 točk). William Dudley, predsednik Fedove podružnice v New Yorku, je ameriški trg dela in nasploh gospodarski položaj opisal precej optimistično, tako da bi lahko prestalo tudi do dve letošnji znižanji obresti. Nizka brezposelnost povečuje pritisk na plače, zato je po njegovem mnenju možno, da bo ameriška centralna banka že na naslednjem zasedanju 20. in 21. septembra prvič letos zvišala obrestno mero, po kateri posoja denar poslovnim bankam. Ker je Dudley tesen zaveznik guvernerke Feda Janet Yellen, so njegove besede pustile pečat na finančnih trgih. Če je bila prej verjetnost, da bo Fed septembra "potegnil zavoro", le devetodstotna, se je včeraj zvišala na 18 odstotkov.
Za dolar že manj kot sto jenov
Dolar je posledično nekoliko omilil svoje jutranje izgube, za evro je bilo treba namreč dopoldne plačati že več kot 1,13 dolarja, zvečer pa okrog 1,127 dolarja. Jen je v primerjavi z dolarjem dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu, tako da so trgovci za dolar plačevali manj kot sto jenov. Strategija, imenovana "carry trade" (gre za to, da si vlagatelji na Japonskem izposodijo jene, zamenjajo v dolarje in naložijo v vrednostne papirje), tako ni več privlačna, kar je včeraj že pustilo pečat na tokijski borzi, saj je indeks Nikkei (16.596 točk) padel za 1,6 odstotka, v še večji meri pa lahko padec pripišemo delnicam izvoznih podjetij, ki imajo ob višji vrednosti domače valute nižje dobičke.
Centralne banke znižale izpostavljenost do ameriškega dolga
Donosnost ameriške desetletne obveznice se je zvišala na 1,58 odstotka. V prvih letošnjih šestih mesecih so tuje centralne banke prodale neto kar 192 milijard ameriških obveznic, kar je več kot dvakrat več kot v istem obdobju lani. Gre za največjo razprodajo ameriškega dolga po letu 1978. Med državami, ki so se najbolj "trudile", da bi se znebile ameriških obveznic (te veljajo za enega najbolj varnih vrednostnih papirjev na svetu, zato jih imajo številne države v svojih rezervah), so v ospredju Kitajska, Japonska, Francija, Brazilija in Kolumbija. Kljub razprodaji pa je povpraševanje zasebnih vlagateljev tako veliko, da se to ni preveč poznalo pri ceni.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (16. avgust):

Buffett spet ugriznil v jabolko
Berkshire Hathaway, finančna družba Warrena Buffetta, je do konca junija glede na maj za 55 odstotkov povečala svoj delež v Applu. Vložek se je že izplačal, potem ko so Applove delnice v zadnjih treh mesecih poskočile za več kot dvajset odstotkov. Legendarni milijarder se je vedno izogibal tehnoloških delnic, zato je maja kar precej pozornosti vzbudila novica, da je eden od upravljavcev premoženja v družbi Berkshire Hathaway kupil 9,8 milijona Applovih delnic. Cena Applove delnice je bila takrat pod sto dolarji, zdaj je pri okrog 110 dolarjih. Celotna naložba v Applu (15,2 milijona delnic) je tako vredna skoraj 1,7 milijarde dolarjev.
Nafta vedno bliže meji 50 dolarjev
Nafta nadaljuje pot navzgor, brent je včeraj presegel 49 dolarjev za 159-litrski sod. Proizvajalke nafte bodo septembra v Alžiriji odločale o morebitnih ukrepih, ki bi stabilizirali naftni trg. Spomladi je poskus dogovora o zamrznitvi proizvodnih kvot propadel, možnosti pa naj bi bile zdaj boljše, čeprav Iran, Irak in Rusija nasprotujejo predlogu. Veliko analitikov je še vedno skeptičnih in menijo, da dogovora ne bo, nafta pa kljub presežni ponudbi zadnje dni močno pridobiva in se je v zadnjih štirih trgovalnih dneh podražila za več kot deset odstotkov. Zlato je včeraj doseglo 1.358 dolarjev in je blizu dveletnemu vrhu (1.374), ki ga je doseglo julija. Srebro se je spet povzpelo nad 20 dolarjev.