Delniški trgi so v prvih dveh tednih letošnjega leta občutno izgubljali, zdaj pa spremljamo poskuse umirjanja razmer. Včeraj je bila v ospredju novica, da je kitajsko gospodarstvo lani doseglo 6,9-odstotno rast in da je Mednarodni denarni sklad oceno letošnje svetovnega gospodarske rasti znižal s 3,6 na 3,4 odstotka. Foto: Reuters
Delniški trgi so v prvih dveh tednih letošnjega leta občutno izgubljali, zdaj pa spremljamo poskuse umirjanja razmer. Včeraj je bila v ospredju novica, da je kitajsko gospodarstvo lani doseglo 6,9-odstotno rast in da je Mednarodni denarni sklad oceno letošnje svetovnega gospodarske rasti znižal s 3,6 na 3,4 odstotka. Foto: Reuters

Povpraševanje po surovinah se zmanjšuje, kar pomeni udarec največjim izvoznicam surovin, kot sta Brazilija in Rusija. Večina teh držav je malce zaspala in ni izvedla potrebnih reform, kar je recept za krizo. Toda razviti svet do teh držav ni tako izpostavljen, zato je vpliv omejen. Večjih posledic ne bi smelo biti. Rok Brezigar, NLB skladi

Bank of America
Bank of America je dobiček lani s 4,8 povečala na 15,9 milijarde dolarjev. Vseeno so se delnice v torek pocenile in so letos izgubile že skoraj 15 odstotkov. Foto: Reuters

Podporo za nakupe delnic na Ljubljanski borzi gre pripisati zmernemu vrednotenju delnic in pričakovanih dividendah, ki v času nizkih obrestnih mr predstavljajo pomemben vir donosov za vlagatelje.

Anže Habjan, Ilirika

Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.310 točk), ki je v ponedeljek zdrsnil najnižje v zadnjih trinajstih mesecih, se je v torek povzpel za skoraj odstotek in pol, vendar je letos še vedno zajetnih sedem odstotkov v minusu. Podatek o lanski 6,9-odstotni kitajski gospodarski rasti (to je najmanj v zadnjih 25 letih) je deloval pozitivno, saj so se nekateri bali večje upočasnitve. A podatkom Pekinga nekateri ne zaupajo. Znani vlagatelj Marc Faber je prepričan, da oblasti prikrivajo resnično sliko in da je bila lanska rast v najboljšem primeru štiriodstotna.

Kitajsko povpraševanje po nafti lani rekordno
Kakor koli, vlagatelji so pozdravili uradni podatek ne le na delniških, ampak tudi na surovinskih trgih, kar je bilo zlasti očitno pri trgovanju z nafto, kjer je pomembno vlogo odigrala tudi novica, da je po prvih izračunih lansko kitajsko povpraševanje po nafti znašalo rekordnih 10,32 milijona dnevno, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba spet plačati več kot 30 dolarjev, čeprav se je potem cena spet začela zniževati (in je danes v azijskem trgovanju spet dosegla 12-letno dno). Mednarodna agencija za energijo je posvarila, da so nadaljnji padci verjetni, saj z odpravo sankcij Iranu ponudba še bolj presega povpraševanje.



T
ečaji delnic na Lj. borzi (18. januar):

INTEREUROPA

+9,23 %

0,58 EUR
PETROL+1,99 %251,00
KRKA+0,83 %61,00
LUKA KOPER+0,47 %21,40
TELEKOM

-0,00 %

72,74
SAVA RE

-0,00 %

12,10
ZAV. TRIGLAV-0,36 %23,80
GORENJE-4,25 %4,201


Ne gre za razmere, kot so bile leta 2008

Kaj pa delniški trgi? Dow Jones, ki včeraj po odličnem začetku dobičkov ni mogel zadržati do konca, je bil v petek že 17 odstotkov oddaljen od lanskega rekorda. Do uradnega vstopa v medvedje gibanje (20-odstotni odmik od vrha) torej ni daleč. Zgodovina kaže, da se v časih, ko ni recesije, dvajsetodstotni popravek na borzah zgodi zelo redko. V zadnjih 50 letih je bilo to le leta 1987. Trenutno je ameriško gospodarstvo v kar solidnem stanju, trg dela se je pozdravil. Da ne gre za ponovitev krize, kot je bila leta 2008, je za Finančne krivulje povedal tudi Rok Brezigar, upravitelj premoženja pri NLB skladih.

"Gre bolj za popravek navzdol na borzah. Ker se kitajsko gospodarstvo ohlaja, Kitajska pa je največji porabnik surovin, se povpraševanje po surovinah zmanjšuje, kar pomeni udarec največjim izvoznicam surovin, kot sta Brazilija in Rusija. Večina teh držav je malce zaspala in ni izvedla potrebnih reform, kar je recept za krizo. Toda razviti svet do teh držav ni tako izpostavljen, zato je vpliv omejen. Večjih posledic ne bi smelo biti."

Bank Of America lani s 15,9 milijarde dobička
Pestro je letos trgovanje z bančnimi delnicami. Italijanske finančne ustanove so pod velikim pritiskom, saj bodo morale številne pospešiti odpise slabih posojil, zaradi nizkih obresti pa naj bi imele (po mnenju JP Morgana) prav italijanske banke večje težave pri doseganju želenih prihodkov kot konkurenca. Delnice banke Banco Monte dei Paschi di Siena so tako v ponedeljek kot v torek strmoglavile za okrog petnajst odstotkov. Medtem iz ZDA prihajajo novice o visokih dobičkih bank. Morgan Stanley je imel lani 77 odstotkov višji dobiček, dosegel je 6,1 milijarde dolarjev, prihodki pa so napredovali le za tri odstotke. Pri Bank Of America je lanski dobiček poskočil kar na 15,9 milijarde dolarjev, kar pa delnicam ni pomagalo in so se spet pocenile, tako da je letošnja izguba že skoraj petnajstodstotna. Danes bo bilance razgrnil Goldman Sachs.

Krka in Petrol zaslužna za rast SBI-ja
Na Ljubljanski borzi so se Krkine delnice podražile na 61 evrov, Petrolove pa na 251 evrov, kar je povzročilo polodstotno rast indeksa SBITOP (669 točk): "Podatki o gospodarski rasti
Kitajske so prinesli manjše olajšanje na razvite delniške trge, vendar pa to ni bistveno vplivalo na trgovanje na Ljubljanski borzi. Cene pomembnejših delnic so trenutno nižje, kot so
bile ob vstopu v leto 2016, kar je posledica predvsem neugodnih mednarodnih gibanj, vendar pa je pri posameznih delnicah mogoče opažati stabilno povpraševanje," je povedal Anže Habjan iz Ilirike

Lep dividendni donos naših blue-čipov
"Podporo za nakupe delnic gre pripisati zmernemu vrednotenju delnic in pričakovanih dividendah, ki v času nizkih obrestnih mer predstavljajo pomemben vir donosov za vlagatelje.
Pričakovani dividendni donosi družb, ki so uvrščene v indeks SBITOP, ob podobnih zahtevah lastnikov kot v lanskem letu namreč povečini presegajo štiri odstotke," je še dodal Anže Habjan. Na negativni strani so včeraj izstopale Gorenjeve delnice, ki so ob le petih sklenjenih posli padle na 4,2 evra in so letos izgubile že devet odstotkov.

Povpraševanje po surovinah se zmanjšuje, kar pomeni udarec največjim izvoznicam surovin, kot sta Brazilija in Rusija. Večina teh držav je malce zaspala in ni izvedla potrebnih reform, kar je recept za krizo. Toda razviti svet do teh držav ni tako izpostavljen, zato je vpliv omejen. Večjih posledic ne bi smelo biti. Rok Brezigar, NLB skladi

Podporo za nakupe delnic na Ljubljanski borzi gre pripisati zmernemu vrednotenju delnic in pričakovanih dividendah, ki v času nizkih obrestnih mr predstavljajo pomemben vir donosov za vlagatelje.

Anže Habjan, Ilirika