Časi so nemirni, opozarja Gross: "Finančni trgi so ranljivi kot pred finančno krizo." Vlagatelji za svoje naložbe plačujejo visoko ceno: "Namesto da bi prej kupovali poceni in zdaj prodajali drago, kupujejo zdaj in držijo pesti, da se bo izšlo," je Bill Gross povedal na Bloombergovi investicijski konferenci v New Yorku. Norija, ki delniške indekse skoraj iz dneva v dan pelje novim rekordom naproti, je predvsem posledica ultraohlapne politike centralnih bank: "Denar priteka na trge in išče priložnosti. Ne gre le za obveznice, ki ne prinašajo nobenih donosov, ampak tudi za prevrednotene delnice." Gross se je tako pridružil Marcu Fabru, ki slovi po črnogledih napovedih, in je posvaril, da je na finančnih trgih vsepovsod opaziti špekulativni balon. Tudi če bi (newyorški delniški indeks) S & P 500 padel za dvajset odstotkov, ne bi priporočal nakupov delnic.

Novi iPhone naj bi bil počasnejši od pričakovanj
Da bi jesen lahko prinesla vsaj 10-odstotni popravek, napovedujo tudi pri banki JP Morgan. Trenutno sicer nič ne kaže na kakšne pretrese, je pa res, da je v petek popoldne v New Yorku tehnološki sektor, ki je letos užival izjemno rast, nenadoma izgubil tla pod nogami. Presenetljivo, saj so še dopoldne glavni indeksi dosegli rekordne vrednosti. Predvsem Applove delnice so se pocenile za štiri odstotke, saj novi iPhone, kot poroča Bloomberg, verjetno ne bo dosegal takšnih hitrosti prenosov podatkov kot konkurenca. Če upoštevamo še okrog triodstotni padec delnic Alphabeta, Microsofta, Facebooka in Amazona, je velikih pet ("big five") tehnoloških podjetij skupaj izgubilo 97,5 milijarde dolarjev tržne kapitalizacije, indeks Nasdaq je zdrsnil za 1,8 odstotka, Dow Jones pa za zmernih 0,42 odstotka. V novem tednu bo največ pozornosti namenjene zasedanju Zveznih rezerv, kjer je pričakovati zvišanje obrestne mere Fed funds za četrt odstotne točke.
Funt navzdol, borza v Londonu navzgor
Po predčasnih britanskih volitvah in večji verjetnosti za "mehki brexit" je funt doživel največji letošnji padec. V primerjavi z dolarjem je zdrsnil na 1,2636 dolarja, kar je sedemtedensko dno, medtem ko je v primerjavi z evrom padel najnižje po novembru, na 1,1287 evra. Za izvozna podjetja, ki kotirajo na borzi v Londonu, je to dobra novica, saj šibkejša domača valuta še bolj napihne dobičke. Elitni indeks FTSE100 (7.527 točk) je tako v petek porasel za odstotek in le za nekaj točk zgrešil rekordno vrednost. Frankfurtski DAX30 je v zadnjem tednu ostal skoraj nespremenjen, pri 12.815 točkah je še vedno v območju zgodovinskega vrha. Evro je glede na dolar nekoliko popustil in teden končal tik pod mejo 1,12 dolarja.

"Y viva Espana"
Letos se zelo smeji vlagateljem v Madridu. Na Iberskem polotoku so očitno že pozabili na dolžniško krizo, ki je močno prizadela državo. Gospodarska rast je med najvišjimi v Evropi (lani 3,2-odstotna), brezposelnost je padla s 26 na 17 odstotkov, nepremičninski trg se je od dna (2008) odbil za dobrih 40 odstotkov, izvozna podjetja so spet konkurenčna, pomagala sta tudi šibkejši evro in nižje cene nafte. Pozitivno je seveda vplivalo tudi izboljšanje razmer v Latinski Ameriki, zlasti v Braziliji. Osrednji indeks madridske borze Ibex35 je za 16 odstotkov "nad gladino", s čimer v Evropi zaostaja le za indeksoma dunajske in atenske borze. Analitiki banke BP Paribas ocenjujejo, da je še precej prostora za nadaljnjo rast. Pri 10.978 točkah je sicer Ibex35 še daleč od rekord s konca leta 2007 (15.945 točk).
Paladij občutno navzgor, umiritev pri zlatu
Na trgu plemenitih kovin je zelo pestro dogajanje pri paladiju. Vlagatelji, ki so stavili na padec cene, so morali rešiti, kar se je rešiti dalo, z zapiranjem kratkih pozicij pa so še dodatno podžgali cene. Paladij je tako v petek poskočil za več kot sedem odstotkov in dosegel najvišjo raven v zadnjih 16 letih, saj je bila cena že nad 900 dolarji za unčo (31,1 grama). Zlato se je odzvalo na močnejši dolar in v drugi polovici tedna izgubljalo. Na tedenski ravni se je zlato pocenilo za približno odstotek, kar je prva tedenska izguba v zadnjih petih tednih. Nafta se je zadnji teden pocenila za štiri odstotke, kar je predvsem posledica presenetljive objave, da so se zaloge nafte v ZDA po daljšem obdobju zniževanja spet zvišale. V ZDA se vztrajno zvišuje tudi proizvodnja, podobno pa velja tudi za Nigerijo in Libijo, ki sta izvzeti iz Opecovega dogovora o znižanju proizvodnje za 1,8 milijona sodov (159 litrov) do konca marca.