Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 15 glasov Ocenite to novico!
Indeksa Dow Jones (21.310) in Nasdaq (6.146 točk) sta včeraj izgubila okrog sto točk, kar v primeru Nasdaqa pomeni kar precejšen (1,6-odstoten) padec. Frankfurtski DAX30 je zdrsnil za dve tretjini odstotka, kar je predvsem posledica več kot enoodstotne podražitve evropske valute. Močan evro namreč znižuje dobičke nemških izvoznih podjetij. Foto: Reuters
Tesline delnice so včeraj izgubile štiri odstotke in zdrsnile na dobrih 360 dolarjev. Pred dnevi so delnice presegle že 380 dolarjev, s čimer so se letos podražile že za skoraj 80 odstotkov. Tržna kapitalizacija podjetja, ki je imelo v prvem letošnjem četrtletju 2,7 milijarde dolarjev prometa (toliko, kot znaša kazen, ki jo je včeraj Bruselj naložil Googlu), je bila tako višja od tržne kapitalizacije BMW-ja, ki je v prvih treh mesecih letos ustvaril 23,4 milijarde dolarjev prometa in skoraj dve milijardi in pol dolarjev dobička. Foto: Tesla Motors
Google
Delnice podjetja Alphabet so včeraj padle za 2,5 odstotka, na 948 dolarjev. Evropska komisija je Googlu naložila rekordnih 2,42 milijarde evrov kazni, saj trdi, da je podjetje zlorabilo monopolni položaj. Foto: Reuters
Ljubljanska borza
Petrolove delnice (tečaj: 376,50 evra) so v torek nadaljevale rast, Krkine delnice pa so izgubile večino tistega, kar so pridobile dan prej. Pocenile so se na 55 evrov. Krka je od 16. do 22. junija odkupila 5.655 lastnih delnic v skupni vrednosti 306.546 evrov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Dodaj v

Vse je vrhunsko, a nihče ni srečen

Draghi napovedal preobrat v politiki ECB-ja
28. junij 2017 ob 06:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

Mario Draghi je z izjavo, da evropsko gospodarstvo dobro okreva in da se kažejo tudi znaki inflacije, napovedal konec ECB-jevih spodbud, to pa je evro dvignilo na najvišjo raven v skoraj letu dni.

Guverner Evropske centralne banke je na konferenci na Portugalskem zelo spodbudno govoril o gospodarskih gibanjih in nakazal, da bo centralna banka konec leta verjetno napovedala konec spodbujevalnih ukrepov v obliki odkupovanja obveznic. Evro je porasel za odstotek in pol in bil vreden že 1,135 dolarja, kar je največ po septembru. Rast evra ni dišala borzi v Frankfurtu, tako da je indeks DAX30, ki se je prejšnji teden na 50 točk približal 13 tisoč točkam, izgubil dve tretjini odstotka in dan končal pri 12.671 točkah. Tudi v New Yorku je šlo navzdol, opazneje je zdrsnila zlasti borza Nasdaq. Indeks SBITOP (797 točk), ki je v ponedeljek prvič po treh mesecih spet splezal nad 800 točk, se je včeraj znižal za dve tretjini odstotka.

Večjih težav ni na vidiku
"Kot je nekoč izjavil komik Louis C. K., 'vse je vrhunsko, a nihče ni srečen'. Tako bi lahko opisali trenuten položaj na trgih. Svet je v tem trenutku v zelo ugodnem okolju, saj razen politične negotovosti kakšnih večjih težav (še) ni na vidiku. Čeprav je svetovna gospodarska rast na nizki ravni, je stabilna. Zanimiv je tudi podatek, da je realen svetovni BDP v tem trenutku dosegel najvišjo raven v zgodovini. Tako razvita gospodarstva kot tudi gospodarstva v razvoju so v tem trenutku v okolju, za katerega je še značilno nadaljevanje rasti. Tako tudi za pomembnejše borzne trge pričakujemo, da se bo rast nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih. Več priložnosti v tem trenutku sicer vidimo na evropskih trgih ter v državah v razvoju, a temu primerno je tudi višje tveganje," je aktualno dogajanje komentiral Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine.

V večini sektorjev letos višji dobički
"Nihajnost pomembnejših borznih trgov je trenutno na eni izmed najnižjih vrednosti v zadnjih 25 letih. Enega izmed najbolj pozitivnih kazalnikov najdemo v rezultatih podjetij. Kar v osmih od enajstih sektorjev, gledano globalno, se letos pričakuje rast dobičkov podjetij. To sovpada z rezultati podjetij v prvem letošnjem četrtletju, ko so dobički podjetij rasli z dvomestno stopnjo v vseh pomembnejših regijah. To se je zgodilo prvič po letu 2010. Res je, da so trgi, gledano zgodovinsko, na visokih ravneh. A to ne pomeni, da nas čaka padec, saj lahko tečaji delnic v takem okolju še precej pridobijo," še dodaja Todurov. Dobički korporacij, ki sestavljajo newyorški indeks S&P 500, naj bi v drugem četrtletju v povprečju porasli za slabih osem odstotkov, kar je precej slabši dosežek kot v prvem četrtletju, ko je bila rast dobičkov 15,3-odstotna.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 27. junij:

PETROL

+0,40 %

376,50 EUR
GORENJE

+0,00 %

6,30
TELEKOM+0,00 %84,00
ZAV. TRIGLAV-0,12 %24,97
LUKA KOPER

-1,13 %

30,055
KRKA

-1,57 %

55,00
SAVA RE-1,60 %

15,35

CINKARNA

-2,27 %

170,00

.

Nafta bi utegnila pasti na 30 dolarjev
Nafta se je podražila četrti dan zapored in lepo okreva po padcu na letošnje dno. Za sod (159 litrov) brenta je bilo treba včeraj spet plačati več kot 47 dolarjev, potem ko je prejšnji teden brent pogledal pod 45 dolarjev. Poznavalci menijo, da gre le za zapiranje kratkih pozicij, katerih obseg se je v zadnjem času močno povečal in skoraj dosegel rekordno raven. S prodajami na kratko vlagatelji stavijo na padec nafte. Včeraj je nafti pomagal tudi šibkejši dolar. Priznani analitik Dennis Gartman je za CNBC povedal, da kratkoročno sicer pričakuje odboj cen, dolgoročno pa bodo po njegovem mnenju cene nafte precej nižje kot danes. Podobno razmišlja Paul Ciana iz Bank of America Merrill Lynch. Pričakuje, da bodo cene nafte padle še za 30 odstotkov in bodo tako kot lani na začetku leta spet pri 30 dolarjih za sod (159 litrov).

Nepremišljena poteza zbila ceno zlata
Vrednost zlata se giblje okrog 1.250 dolarjev za unčo (31,1 grama). Dogajanje je bilo zelo burno v ponedeljek, ko je zlata unča na londonski borzi Comex zanihala odstotek in pol navzdol, s 1.255 na 1.236 dolarjev (najnižja cena v zadnjem mesecu). Nihče si ni znal razložiti, kje je razlog za nenaden padec cene v eni minuti in predvsem za občutno višji promet v vrednosti 1,8 milijona unče, kar je več od zlatih rezerv Finske. Celo po izvolitvi Trumpa za predsednika ZDA ni bilo na trgu zlata takšnega prometa. Pozneje so ugotovili, da je imel eden od trgovcev predebele prste in se je zatipkal, ko je oddajal prodajno naročilo. Pojav seveda ni nov, takšnih napak je bilo že kar nekaj, tako da ga z angleško besedo imenujejo kar 'fat finger trade'.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
freezbee
# 28.06.2017 ob 08:05
Edini, ki so deležni ''okrevanja,'' in ''vrhunskega gospodarstva,'' so elite, top 10%, vse ostalo nič ne okreva.
V zgornjih 10% si tudi ti.
pepis
# 28.06.2017 ob 10:36
Da jih naštejemo nekaj kriznih davkov:
Dvig DDV-ja iz 20% na 22%
Dvig trošarin, sod nafte je rekordno nizek cena 95 pa je 1,216€ trenutno, pa tudi za tobak so se dvignile trošarine
Dvig letne dajatve na motorna vozila na rekordnih 565€ za vozila na 4000 ccm
Dvig DMV (davek na motorna vozila) za nekatera vozila celo 44% uvedli so luksuzen davek
Dvig davka na dobiček podjetji iz 17% na 19%
Dvig izplačilo dobička v podjetju iz 20% na 25%

Če se kdo spomne še kak davek (sigurno je bil še kak) naj pa dopiše.
COP
# 28.06.2017 ob 08:27
''Vse je vrhunsko, a nihče ni srečen.''
Mogoče zato, ker je ekonomija odtujena od splošnega človeka, ki nima nič od ''okrevanja,'' in podobnih izjav. Edini, ki so deležni ''okrevanja,'' in ''vrhunskega gospodarstva,'' so elite, top 10%, vse ostalo nič ne okreva.


To ne drži. Zaradi okrevanja ima splošen človek zaposlitev, brezposelnost je nizka. Če to ni okrevanje, kaj potem je?
ElTorro
# 28.06.2017 ob 11:41
Kar se tiče davkov bom rekel le tole:
Povprečno uspešen samostojni podjetnik (ki letno zasluži recimo povprečno slovensko plačo), ki ne uporablja normiranih stroškov, izstavi Janezu Novaku račun za neko storitev v višini 1.000 EUR.
Če seštejemo DDV, prispevke in dohodnino, mu od tega ostane celih 370 EUR, 630 EUR pobere država. Če je slučajno bolj uspešen in pride v kak višji dohodniski razred kot 27%, dobi država še večji delež. Če ima otroke, mora odšteti še par EUR zaradi manjšega otroškega dodatka in višjega plačila za vrtec.

In potem se čudijo, zakaj je siva ekonomija. In potem se čudijo, zakaj veliko podjetnikov nima pretirane motivacije širiti posla.
pepis
# 28.06.2017 ob 10:21
Problem je da gospodarska rast skoraj kot pred krizo, davki so pa kot med krizo.

Ljudje vidijo da delajo več imajo pa manj zaradi davkov.
ElTorro
# 28.06.2017 ob 11:47
Primarni namen trošarin pa ni golo pobiranje denarja (čeprav ga na ta način zberemo ogromno) ampak odvračanje ljudi od početja, za katero država smatra da je nezaželjeno in/ali škodljivo ter uporaba dela tega denarja za odpravo posledic tega škodljivega ravnanja.

Sicer pri nas trošarine od cigaret in alkohola ne gredo direktno v zdravstveno blagajno (pa bi po mojem mnenjum morale iti), ampak dejstvo je da imamo trošarine le na "nezaželene" stvari, za katere želimo, da jih ljudje trošijo čim manj - pogonska goriva, cigarete, alkohol....ne pa recimo na sadje, železniške vozovnice ali pohištvo.
pepis
# 28.06.2017 ob 10:56
zadnja dva davka na podjetja ne vpliva na elito. V Sloveniji je 72 000 gospodarskih družb, lastniki imajo družine z otroci tako da vpliva na vsaj 200 000 Slovencev kar predstavlja 10% populacije, na grobo.

Najbolj "zahrbten" davek je pa res trošarina, vpliva najbolj na revne, ker bogat več kot toliko cigaret in goriva ne bo potrošil.
kralj matjaž
# 28.06.2017 ob 10:04
Seveda nihče ni srečen.
Visoki davki ubijajo navadnega človeka in ga delajo revnega.
nikhrast
# 28.06.2017 ob 09:59
Kaj pa imamo drugega kot kapitalizem, Slovenija je izjema, anomalija, folk še vedno sanja o socializmu.
Povej sindikatu v Ameriki da kapitalizem ne dela, ima pa milijarde investirane v pokojninskem skladu, pa ubogi zidar ki zasluži več kot $50 na uro in ima tudi svojo pokojnino investirano na borzi.
Za sposobne, podjetne, brihtne... kapitalizem dela v redu, pa kot vsepovsod, malo sreče potrebuješ v življenju. Ej, life is not fair.
Krimsky
# 28.06.2017 ob 09:41
Kdor meni, da bi ga lahko osrečilo trgovanje in grabljenje fiktivnega bogastva – se moti v osnovi.
Forbesova lestvica po definiciji lahko 'osreči' enega samega Zemljana, ... vsi ostali se prerivajo tam nekje na spodnjih klinih 'lojtrce'.
~
Tisto najbolj pomembno, česar tile tržniki, borzniki, ekonomisti, ... ne morejo doumeti niti v sanjah, je naslednje:

Kvaliteto našega življenja določa kvaliteta življenja drugih
(naših bližnjih, sosedov, sodržavljanov, sozemljanov, sovesoljcev, ...)
Če bi vsi našteti sobivajoči živeli (zmerno) kvalitetno, se nihče od njih ne bi hodil razstreljevat na železniško postajo, nihče ne bi ob treh ponoči blodil po našem vrtu, da nam kaj porabuta ali izmakne ...
GORILA
# 28.06.2017 ob 10:47
@pepis
...pozabil si še na davek na igre na srečo... ta, poleg delno DDV-ja, in kadilce dvig trošarine na cigarete res ''udari'' po raji.

Ostali tvoji našteti pa ne vplivajo na ''ljudi, ki delajo'', ampak bolj neko kao elito!
gre888
# 28.06.2017 ob 08:09
Tudi v Sloveniji je tako. Morda zato ker se v gospodarski rasti zadolžujemo za penzije in plače JS. Tudi pri nas te posebne elite uživajo, ostali pa malo manj.
sober
# 28.06.2017 ob 15:09
Haha, ker naslov.... folk je naveličan, vsega je preveč.
pepis
# 28.06.2017 ob 10:43
@GORILA

ne vem, vem da so uvedli še razred z 50%
GORILA
# 28.06.2017 ob 10:39
@pepis
..kolk je pa šla dohodnina gor od začetka krize?
tuintam
# 28.06.2017 ob 08:29
Ne vem pa, s čim naj bi si Matjaz zaslužil tisti minus. Da ne gre vse v smeri, da če se ne držiš ravno plota (kakšnega članka ... ali pa dikcije oblastnih), da si kar državni sovražnik, pa take; kar smo nedavno lahko slišali nakazano s strani naših vrhovnih (druga trasa ipd.) ... ?
tuintam
# 28.06.2017 ob 08:25
Matjaz

Aja, pozabil sem reči, da za tistimi, ki tako demokratično enačijo oblast in ljudstvo, potem pride vedno še kdo, ki pravi 'I ja bi, tata' (parafraza na 'sine') ...
jureimacure
# 28.06.2017 ob 17:10
Država bo vzela toliko kot rabi pa če se mi vsi na glavo postavimo. Hitreje in ceneje kot preganjanje utaj in kraj.
miket
# 28.06.2017 ob 12:43
Tržna kapitalizacija oz. vrednost celotnega podjetja je po navadi nek večkratnik letnih prihodkov. Je povprečje odvisno tudi od industrije, trga itd. Če je na primer povprečje 10, to pomeni desetkratnik letnih prihodkov itd. To je tudi en od kazalcev, ki pomaga določiti, če je podjetje precenjeno ali podcenjeno glede na zgodovinska povprečja, glede na konkurenco itd.

Zelo preprost primer: letni prihodki podjetja znašajo 1 milijardo evrov, povprečje trga in industrije je 15 (tu govorim o kazalcu). Prava vrednost podjetja bi tako morala znašati okoli 15 milijard. Seveda potem tu pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki, kot zadolženost, investiranje v razvoj, napovedani rezultati in milijarda drugih kazalcev.
izo
# 28.06.2017 ob 12:27
ja, niso navedli cifer (če sto takšne, kto navajaš, vrjamem) oz je izpadlo, kot da so sklicujejo na promet. sicer pa vse pove dvig tržne kapitalizacije, čeprav ob 10x manjšem prometu, kako butast sistem je delniški trg..
miket
# 28.06.2017 ob 12:05
pa vi na mmc-je vsaj en podatek preverite prej, preden greste prevod iz bbc-ja nataknit na portal?


Tržna kapitalizacija Tesla, Inc. glede na trenutno ceno delnice znaša 59,523 milijarde dolarjev.
Tržna kapitalizacija BMW (Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft) glede na trenutno ceno delnice znaša 54,057 milijarde dolarjev.

Vse štima. Ti si pomešal podatke, tudi podatek o prometu v prvem letošnjem četrtletju drži :) lp
izo
# 28.06.2017 ob 11:59
Tržna kapitalizacija podjetja, ki je imelo v prvem letošnjem četrtletju 2,7 milijarde dolarjev prometa (toliko, kot znaša kazen, ki jo je včeraj Bruselj naložil Googlu), je bila tako višja od tržne kapitalizacije BMW-ja, ki je v prvih treh mesecih letos ustvaril 23,4 milijarde dolarjev prometa in skoraj dve milijardi in pol dolarjev dobička

pa vi na mmc-je vsaj en podatek preverite prej, preden greste prevod iz bbc-ja nataknit na portal?
tuintam
# 28.06.2017 ob 11:57
kralj Matjaž

Odvisno od uresničitve SMOTRA. Mi npr. v ustavi družbo (cekoto) pravno zanikamo (vzajemni kapital je upraviteljev, da bi se olajšalo privatizacijo, namesto obratno), zato, da bi jo čim prej priznali. Totalno sfuzlano. Človek naj ne bi več delal, pač pa manj in pa več NAREDIL. Mi smo zadevo obrnili pa seveda na glavo ...
tuintam
# 28.06.2017 ob 11:54
kralj Matjaž
Visoki davki ubijajo navadnega človeka in ga delajo revnega.

Ni nujno. Odvisno od tega, ali smatra upravitelj za ta kapital (in ostalega), da je kar njegov ali ne. ZRN: Vzajemni kapital je last CELOTE, davkoplačevalske celote. Pri nas je še vedno last upravitelja (dela celote, ki upravlja in ki s tem celote v bistvu ne priznava, ne pa da jo ali pa da jo je; v socializmu je ni, je pa res, da naj bi bil upravitelj takrat drugačen i da se je gledalo, da bi bilo ljudstvo na oblasti, drugačna oblast, čim manj ozka ...). V kapitalizmu se upnika in dolžnika razloči. Ne pa da je ljudstvo enako oblasti. To, da naj bi bila oblast etična, je drugo ...
tuintam
# 28.06.2017 ob 08:20
Matjaz

Maš prav. Potem ti pa bistvo nove ustave takratni novi predsednik razloži takole: "Najbolje je če socialistični družbeni kapital ostane last upravitelja, da po ukinitvi Združenega dela z njim (lastniško!) upravlja novi upravitelj Država (ko je s tem kapital kar državni, upraviteljev, upravitelju poidarjen, ta pa razvezan obvez do države v smislu celote) in da se na ta način upraviteljem olajša privatizacijo ..." A čutiš, kje te na finto? Kako oblast oz. upravitelj s tem ukrade pravno identiteto celoti in kako se postavi v njeno vlogo, razveže obvez do nje. In to na osnovi iz socializma, ki baje da je celoto pravno priznal in ko baje daje bil takrat kapital družbeni. V resnici še ni bil. Kasneje smo pa spet z ustavo družbo zanikali s strani upravitelja, z ustavo zanikali, da bi jo čim prej priznali. Tu nas zafrknejo, Elita seveda pa nič. Vse je OK, pravi. Banke posojajo Državam, te služijo z davki, uporabljajo bolj rigorozna sredstva od bank, s čimer je tem fino in jim niti ni treba delati, ECB kupuje te dolgove, inflacija narašča ... začuda pa evro tudi ...
Pueblo Libre
# 28.06.2017 ob 08:35
no kdaj bo že ta korekcija navzdol?
tuintam
# 28.06.2017 ob 11:29
Krimsky
Kvaliteto našega življenja določa kvaliteta življenja drugih...

Ne čisto tako. Vrednost tvoje delo ima, če ima vrednost za ostale. Če ga cenijo. Drugače ga ne boš prodal, razen monopolno, tako da druge najprej prisiliš v pomanjkanje. Tudi pa človek človeku delo in zasluge urade... Drugim je treba za to dati možnost zadihati... Javni interes je pomemben. Vseeno in to je eno. Seveda da je narobe, če si z ustavo prilasti vzajemni kapital upravitelj (Država, prej ZD), da družbe, države kot celote ali davkoplačevalske celote (katere del so tudi ne več in še ne obstoječi subjekti), potem ja ni več... In seveda, da so se cv ZRN leta 1993 vprašali, če je socializem res sploh priznal družbo... Mi ne. Mi še naprej tumbamo, kako je oblast enako kot ljudstvo. To je socialistična misel, ki v resnici omogoča oblasti, da ljudstvo izrine ... Del, ki upravlja si ne bi smel z ustavo prilastiti identitete celote. Ta slednja pa tudi ni upravitelj, lastnica pa je. Potem, ko to imaš, šele lahko je kaj v korist te celote. V nasprotnem njen konto ne obstaja... ZRN ima vzajemni kapital ustavnopravno ločen od Države (upravitelj). Mi ne. Njihov je javni, naš pa državni (Država je UPRAVITELJ, ki ukrade pravno identiteto celoti; celoto je treba pač pravno drugače imenovati). ZRN: "Javi kapital je zasebni kapital davkoplačevalske celote." Oni jo ločeno pravno opredelijo - kot lastnico. Ni lastnica upraviteljica, pač pa celota. Ni kar državni (četudi je Država sama v javni lasti) ... Naš državni kapital je javni samo po namenu, kot del državnega (upraviteljevega) - v tem je pravna past, ni last celote. Mi celote še nikoli nismo opredelili (kot ne-upraviteljice, kot lastnice; še nikoli je nismo ščititli tudi pred upravitelji, na lastniško-pravi način ne, celota zato nima od ničesar NOBENE koristi).
Matjaz
# 28.06.2017 ob 07:57
''Vse je vrhunsko, a nihče ni srečen.''
Mogoče zato, ker je ekonomija odtujena od splošnega človeka, ki nima nič od ''okrevanja,'' in podobnih izjav. Edini, ki so deležni ''okrevanja,'' in ''vrhunskega gospodarstva,'' so elite, top 10%, vse ostalo nič ne okreva. Čeprav je to logika kapitalizma. V smislu, če bo Bill Gates postal (še) bogatejši, je to dobro za kmeta na njihvi. Kapitalizem in njegova ''teorija kapljanja navzdol'' in ostale absurdnosti, ki so v tem sistemu normalizirane in racionalizirane za bogatenje peščice ljudi na račun večine. V srednjem veku so ljudi prepričali, da imajo kralji in kraljice modro (božjo) kri, kar jim daja opravičilo za izkoriščanje ljudI.V kapitalizmu so ljudi prepričali, da je ena plus ena tri, če bo milijarder še bogatejši na račun reveža, je to dobro za reveža
tuintam
# 28.06.2017 ob 07:41
A niso pri SMC (in ostalih desno sredinskih strankah, vključno z v bistvu desno ZL) pogruntali tistega nadvse brihtnega gesla: "Tako uspešno smo porabili subvencije, da jih nesporno potrebujemo še več." ?
Matjaz
# 28.06.2017 ob 09:27
@COP
'' Zaradi okrevanja ima splošen človek zaposlitev, brezposelnost je nizka. Če to ni okrevanje, kaj potem je?''

Ne temu ni tako. Brezposelnost je (statistično) nizka iz več razlogov. Prvi razlog je zmeraj, da je sam način prikaza zaposlenih in brezposelnih - bolj abstraktna slika kot realistična. Kot drugo, enačenje zaposlitve z okrevanjem, res? Če nekdo v Afriki, ki strada od lakote dobi službo v rudniku, kjer dela cel dan za golo preživetje, je to okrevanje? Ko se Izkoriščanje prične prikazovat kot okrevanje in napredek, takrat družba tone še globlje. V Sloveniji to poznamo pod besedami kot ''prekarne zaposliteve,'' in druge oblike izkoriščanja. Lahko imaš polno zaposlenost ( v kapitalizmu je to nemogoče iz internih kontradikcij) in bo večina kljub temu v revščini. Sicer pa kvaliteta življenja in kapitalizem, ojoj, ukvarjamo se z epidemijo depresije, tesnobe,..z razlogom.
Kazalo