Primer proti direktorici IMF-a je francosko tožilstvo sprožilo leta 2014, decembra lani pa je padla odločitev, da gre zadeva pred sodišče. Christine Lagarde je to izpodbijala, a je prizivno sodišče njeno pritožbo danes zavrnilo.

Zdajšnja direktorica IMF-a je bila finančna ministrica v času predsedovanja Nicolasa Sarkozyja, ko se je odločila dovoliti arbitražo v sporu med Tapiejem in banko Credit Lyonnais v zvezi s prodajo izdelovalca športne opreme Adidas. Država je morala zaradi razsodbe Tapieju izplačati 404 milijone evrov, tožilstvo pa Christine Lagarde očita malomarnost.

Tožilstvo pravi, da se je Christine Lagarde odločila za arbitražo namesto za običajno sodno pot reševanja sporov, ki bi verjetno prinesla manjšo kazen za državo. Očita se ji tudi, da se na odločitev o odškodnini ni pritožila. Pozneje je na dan prišlo še, da je v arbitražnem tribunalu sedel tudi arbiter, povezan s 73-letni Tapiejem.

Christine Lagarde: V mislih sem imela javni interes
Nekdanja francoska ministrica se brani, da je delovala v korist države. Zanikala je navedbe, da naj bi delovala po naročilu Sarkozyja, ki ga je Tapie podpiral. "Vedno sem delovala v skladu z zakonom in vedno sem imela v mislih javni interes," je dejala v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP ta mesec.

Na izbor arbitrov ni imela vpliva in preverjanje njihovega ozadja in povezav ni bilo njena dolžnost, je dejala. "Nikakršnega razloga nisem imela, da bi dvomila o njihovi poštenosti," je dejala.

Grozi ji leto dni zapora
Finančnica bo morala tako zdaj stopiti pred poseben tribunal, ki obravnava primere domnevno nepravilnega ravnanja državnih ministrov. Grozi ji leto dni zaporne kazni in denarna kazen v znesku 15.000 evrov.

IMF je direktorici že izrekel podporo in izrazil zaupanje, da bo kljub sodnemu procesu lahko izpolnjevala svoje obveznosti.

Sodne težave vodij IMF-a
Christine Lagarde bo sicer že tretja zaporedna voditeljica IMF-a, ki bo morala pred sodišče. Njen predhodnik, Dominique Strauss-Kahn, se je moral pred francoskim sodiščem zagovarjati zaradi domnevnega zvodništva, najemal naj bi namreč prostitutke za razuzdane zabave v Parizu, Bruslju in Washingtonu, a mu krivde niso uspeli dokazati.

Še prej pa je IMF vodil Rodrigo Rato, ki se je moral zagovarjati zaradi domnevne zlorabe v času, ko je vodil špansko banko Bankia.