Dragonja želi zagnati dva projekta v lesni industriji. Foto: BoBo
Dragonja želi zagnati dva projekta v lesni industriji. Foto: BoBo

Novi gospodarski minister meni, da si je treba naliti čistega vina, da nekatera podjetja ne bodo preživela. Tistim, ki imajo dobre proizvode in prodajne kanale, pa je treba povečati obseg dejavnosti. Ne moremo si privoščiti novega naložbenega cikla, razen pri lesarstvu in še nekaterih panogah, je poudaril.

V okviru tega želi izpeljati dva projekta na področju lesne industrije: enega v Bohinju, drugega na Kočevskem. Z evropskim denarjem pa želi financirati prenose znanja in tehnologij, denimo pri elektrifikaciji prometa.
Vodilni v nišah
"V Sloveniji bi lahko izdelali hibridni ali izključno električni motor, ki bi ga lahko ponudili svetovni avtomobilski industriji. Izbrati si moramo niše, v katerih moramo biti zelo dobri, če ne celo vodilni. Tako tehnološko kot razvojno. Močni smo tudi v farmaciji in kemiji, kar odpira priložnosti," je prepričan Dragonja. Velike možnosti ima Slovenija tudi v turizmu in širše v storitvah, je še dodal Dragonja.
Ob tem meni, da smo močni tudi v ekološki pridelavi hrane in biotehnologijah, ob evropskem denarju pa potrebujemo podjetja, ki bodo to spravili na trge. Prav je, je poudaril, da imajo raziskovalci v znanstvenih institucijah in na univerzah avtonomijo, ampak usmeritve jim mora dati nekdo, ki bo znal njihova odkritja in znanje tudi prodati.
Spodbude, recimo za inovacije, pa bi morale biti po njegovem mnenju v čim večji meri vračljive, pomembna bi morala biti tudi finančna soudeležba prejemnika takšne pomoči. Če dobi en evro, mora dati najmanj en evro, dobro pa je, da bi dal še trikrat več. Ključni pa sta preglednost in učinkovitost, je pojasnil Dragonja.

Pomoč Polzeli, le če bo smiselna
Kot kaže, je država nad Muro dvignila roke, Polzeli pa bo pomoč države šla le, če se bo sanacija pokazala kot vzdržna. V vsakem primeru bo skušal ministrstvo spremeniti v servis gospodarstvu, je dodal.

Pojasnil je tudi, da bo treba banke na tak ali drugačen način pripraviti na kreditiranje gospodarstva. Bistveni del bančnega posla je ocena tveganja in bankam je treba pomagati, da se bodo zanj laže odločale.

To bodo storili z jamstvenimi shemami in skladom podrejenega kapitala, ki bi v podjetja vstopal za obdobje od petih do sedmih let, predlog zanj pa bo poskušal sestaviti v mesecu dni, je napovedal. Ob tem je minister presodil, da je prav, da se razvijamo v smeri postindustrijske države, ampak brez industrije ne bo šlo.