GZS je tokrat anketo o likvidnosti podjetij izvedel drugič, prejeli pa so odgovore 950 podjetij, ki so odgovarjala na 38 vprašanj o napovedih za letošnje drugo polletje, plačilnih rokih, poslovanju z dobavitelji in državo, dostopnosti kreditov, vlogi države pri zavarovanju kreditov in izvoznih poslov ter plačilni disciplini in izterjavi.

Da bo njihov položaj v letošnjem drugem polletju slabši kot v prvi polovici leta, je odgovorilo 40 odstotkov anketiranih, da bo stanje boljše, pa ocenjuje le 22 odstotkov anketiranih. Kar 67 odstotkov anketiranih podjetij vidi poslabšanje naročil na domačem trgu, med izvozniki pa je takšnih 60 odstotkov.

Ob tem opozarjajo zlasti na podaljševanje plačilnih rokov, plačilno nedisciplino ter nedelovanje jamstvene sheme.

"Sankcij za dolžnike pri nas ni"
Kot je poudarila izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politiko Alenka Avberšek, poslovni in pravni sistem pri nas deluje brez vsakih sankcij za dolžnike. Na podlagi odgovorov v anketi so izračunali, da traja proces unovčevanja nespornih terjatev prek instrumenta izvršbe v povprečju 24 mesecev. Vendar je položaj v praksi drugačen, je dodala.

Samostojni pravni svetovalec na GZS-ju Marko Djinović zato predlaga sistemske spremembe zakonodaje na področju izvršbe, ki bi bile usmerjene v večje zavarovanje interesov upnikov. Poleg tega bi bila potrebna razbremenitev sodišč in podelitev večjih pristojnosti izvršiteljem, je menil. Avberškova pa je dodala, da bi kazalo iskati rešitve tudi pri plačilu davka na dodano vrednost na podlagi plačane realizacije.

Plačilni roki vse daljši
Anketa je še pokazala, da so se plačilni roki, v katerih podjetja v poprečju prejmejo plačilo od svojih kupcev v Sloveniji, bistveno podaljšali. Tako je namreč odgovorilo 63,5 odstotka vprašanih. Že več kot tretjina podjetij prejme plačilo v 120 dneh, do 30 dni znašajo plačilni roki le v dobri petini primerov. V poslovanju s kupci v tujini se plačilni roki praviloma niso podaljšali.

Anketirani pa večinoma niso podaljšali plačilnih rokov, v katerih sami plačujejo svojim dobaviteljem in poravnavajo obveznosti do države.

"Jamstvena shrema dala premalo"
Jamstvena shema za kreditiranje pri poslovnih bankah z državnim poroštvom ni dosegla ciljev, zaradi katerih je bila uvedena, je dejala poslovna svetovalka na GZS-ju Tea Gorjup. Banke namreč nimajo prave volje, da bi jo sprejele, med vzroki za to pa je izpostavila prenizko doseženo stopnjo poroštev na dosedanjih dražbah ter razdrobljenost dražb.

Med anketiranimi podjetji jih je za kredit s poroštvom države v okviru jamstvene sheme zaprosilo le deset odstotkov. Od teh jih je skoraj 80 odstotkov odgovorilo, da jamstvena shema ne deluje.

Tudi za zavarovanje izvoznih poslov prek banke SID zaprosi le malo podjetij - med anketiranimi je bilo takšnih le 9,1 odstotka.

Med majem in avgustom so banke sicer tudi močno zaostrile pogoje dajanja kreditov: obrestne mere so se zvišale, roki za odobritev kredita so se podaljšali, stroški odobritve pa zvišali, je še pokazala anketa. Banke praviloma dajejo le še kratkoročne kredite, srednje- ali dolgoročni kredit je dobila le približno polovica tistih, ki so zanj zaprosili. "Če želiš kredit, moraš banki dokazati, da ga ne potrebuješ," meni eden od sodelujočih v anketi.