Pogled na Reykjavik. Foto: EPA
Pogled na Reykjavik. Foto: EPA

S tem želi vlada v Reykjaviku spodbuditi porabo gospodinjstev, pospešiti rast bruto domačega proizvoda in zagnati gospodarstvo. Islandska gospodinjstva bodo poleg odpisa do 24.500 evrov dolga na posamezno stanovanjsko posojilo upravičena tudi do dodatne davčne olajšave okoli 3.000 evrov letno.

Odpis dolgov je bil del politične kampanje premierja Sigmundura Davida Gunnlaugssona, ki namerava svojim državljanom odpisati za pol milijarde dolgov, hkrati pa bo Gunnlaugssonova vlada priznala še za 0,43 milijarde evrov davčnih olajšav. Premier, vodja Napredne stranke, je odpis dolgov obljubljal že pred aprilskimi volitvami, na katerih je kandidiral s sloganom "Osvoboditi gospodinjstva dolgov".

Od izbruha gospodarske krize leta 2008 so banke na Islandiji odpisale za okoli dve milijardi dolarjev dolgov, višina nepremičninskih dolgov na Islandiji pa predstavlja kar 108 odstotkov BDP-ja.

Je pa Gunnlaugssonov ukrep naletel na ostre kritike Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Poteza je takoj vplivala tudi na dolgoročno bonitetno oceno Standard & Poor'sa, ki je kreditno oceno Islandije znižala s stabilne na negativno.