Obstoječa železniška proga iz Luke Koper bo po zgraditvi drugega tira bistveno manj obremenjena.  Foto: BoBo
Obstoječa železniška proga iz Luke Koper bo po zgraditvi drugega tira bistveno manj obremenjena. Foto: BoBo

Na odseku, ki je bil leta 1967 zgrajen kot 45 kilometrov dolg industrijski tir po gorskem terenu, vsak dan vozi 100 vlakov. Slovenske železnice progo vsako leto po malem nadgrajujejo, so pa znova v ospredje stopili pozivi k čimprejšnji zdraditvi drugega tira, po možnosti dvotirnega.

V zadnjem času na odseku Divača–Koper ni bilo iztirjenja vlaka, na progi, na kateri Slovenske železnice (SŽ) vsako leto obnovijo kakšen kilometer, pa letno zaznamujejo približno deset izrednih dogodkov, lani osem, letos pet, med njimi so zlom tirnice ali požari.

Vsak drugi ponedeljek progo zaradi vzdrževanja zaprejo za deset ur, večkrat tudi za 48 ur. Načrt je, da bo po zgraditvi drugega tira Divača–Koper, ki bo potekal pretežno pod zemljo in bolj proti meji z Italijo, obstoječa, torej stara proga bistveno razbremenjena.

"Predvidevanja so, da bi se ta proga uporabljala za prazne vlake. Potem ko bo zgrajen drugi tir, bo ta proga bistveno manj obremenjena," je povedal generalni direktor SŽ-ja Dušan Mes.

Pristojni so po nesreči poudarili, zakaj Slovenija potrebuje drugi tir, torej progo, ki se bo, kot pravi Martin Tomažin z 2TDK-ja, v največji možni meri izognila občutljivemu vodovarstvenemu območju Rižane.

"Vsa odpadna voda iz predorov se bo prek lovilnikov olj lovila v vodotesne zadrževalne bazene in bo v primeru izrednih dogodkov omogočala čiščenje in odvoz v nadaljnjo obravnavo. Vodovarstveno območje bo prečkal le drugi predor na trasi T2," je pojasnil Tomažin.

Sorodna novica Prečrpavanje kerozina končano, sledi odstranjevanje vlaka iz predora

Dejstvo pa je, da se tako zagovorniki kot nasprotniki drugega tira v svojih argumentih naslanjajo na okoljske in vodovarstvene vidike.

Ali bo drugi tir res zgrajen 2026, je še vprašanje, in to zaradi postopkov javnih naročil oziroma omogočenih pritožb na razpise.

Za opustitev stare proge bi morali zgraditi dvotirno novo progo, ki ji rečemo 1,2-milijardni drugi tir. Ta se zdaj gradi kot enotirna proga, resda s tremi razširjenimi servisnimi predori, kar pokrije 60 odstotkov stroška gradnje morebitnega še vzporednega tira. Dvotirna proga bi neuradno stala milijardo in pol.