24. oktobra 1929 je Dow Jones, ki je prej devet let divje naraščal (v tem obdobju se je njegova vrednost zvišala desetkratno), padel za enajst odstotkov, 29. oktobra, na črni torek, pa za dvanajst odstotkov. Zanimivo, da je vlagatelj Joseph Kennedy, oče ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, predvidel zlom in pravočasno prodal svoj portfelj. Legenda pravi, je svarilni signal dobil na poti v službo, ko se je na ulici ustavil pri čistilcu čevljev. Ta mu je po končani storitvi svetoval, kaj naj naredi z delnicami. Pri Kennedyju je zazvonil alarm. Ko se v borzno igro vključijo tudi tisti, ki čistijo čevlje, frizerji in branjevke na tržnici, je skrajni čas za umik, saj je borzna evforija zajela že slehernega posameznika. In v takšnem okolju je strmoglavljenje neizogibno.

Najboljši letošnji teden na delniških trgih
Trenutno stanje na razvitih delniških trgih se s tistim izpred 85 let ne more primerjati, čeprav že od leta 2009 delniški indeksi z le rahlimi vmesnimi "motnjami" občutno pridobivajo. Vsaj do letošnjega junija je bilo tako, zlasti jeseni pa je sledil popravek, ki je osrednji delniški indeks v Frankfurtu oddaljil 17 odstotkov od vrha, medtem ko se je Wall Streetu od rekorda odmaknil za manj kot deset odstotkov. Upravljavci premoženja so izkoristili te padce in v zadnjem tednu so borze pridobivale, kot že vsaj eno leto ne. "Ko je na borzah vse rdeče, veliko panike in nerazumnih odločitev, lahko dosežeš najboljše donose," so prepričani. Indeks svetovnih delnic MSCI se je na tedenski ravni povzpel za 3,1 odstotka, največ po juliju 2013.

Investicijska priložnost: Evropa in Japonska
Večji vlagatelji, med njimi tudi upravljavci premoženja pri banki Goldman Sachs, menijo, da se trenutno splača staviti na regiji, ki se sicer zdita zelo problematični: Evropo in Japonsko. Vzrok je neutrudno tiskanje denarja tako ECB-ja kot Japonske centralne banke, ki želita na vsak način preprečiti deflacijo in se malce bolj približati ciljni dvoodstotni inflaciji. Toda stava je lahko tudi tvegana, saj se je, kot ugotavlja Mednarodni denarni sklad, verjetnost za recesijo v Evropi povečala na skoraj 40 odstotkov. Evropski in japonski trgi so privlačni predvsem zaradi visoke dividendne stopnje (v Evropi je ta skoraj štiriodstotna), višjih dobičkov podjetij kot posledica manj vrednega evra in ugodnega vrednotenja delnic.

Kaj bodo povedali stresni testi bank?
Delnice evropskih bank, na primer, tako poceni, kot so bile po nedavnih padcih, niso bile že od sredine 80. let, saj se z njimi trguje po knjigovodski vrednosti in veljajo za enega najcenejših sektorjev na trgu. Njihova nadaljnja usoda bo v veliki meri odvisna tudi od Evropske centralne banke, ki bo to nedeljo objavila stresne teste za 130 bank v evrskem območju, ki predstavljajo približno 82 odstotkov bančne aktive. Gre za pregled stanja 31. decembra 2013, ko smo Slovenci banke že dokapitalizirali in slaba posojila prenesli na DUTB. Slovenske banke najverjetneje ne bodo med kandidatkami za pomoč, vseeno pa neuradne informacije pravijo, da niso imele dovolj kakovostnega kapitala.

Evropske borze imajo večji potencial kot ameriške
Da so delnice v Evropi večinoma ugodno ovrednotene, dokazuje tudi razmerje med tržno kapitalizacijo in knjigovodsko vrednostjo. Gre za pomemben kazalec (P/B) pri tehnični analizi. Nižji kot je, večja je verjetnost, da je delnica primerna za nakup, seveda pa je treba gledati tudi preostale kazalnike. Kakor koli, kazalnik P/B je pri evropskih korporacijah 34 odstotkov nižji kot pri ameriških. "Ko vlagamo v evropske vrednostne papirje, ne kupujemo evropskega gospodarstva, ampak evropske korporacije," so zapisali pri Goldman Sachsu. Njihovi konkurentje pri Morgan Stanleyju napovedujejo, da bo indeks evropskih delnic MSCI v naslednjih 12 mesecih pridobil 13 odstotkov, newyorški S & P 500 pa v istem obdobju osem odstotkov.

LJSE: Nizek promet in v povprečju brez sprememb
Na Ljubljanski borzi je bilo mirno. Povprečni dnevni promet je znašal dober milijon evrov, potem ko smo bili v zadnjem času vajeni tudi dvakrat višjega prometa. Indeks SBI TOP je teden končal tik pod 800 točkami in se tako na tedenski ravni skoraj ni spremenil. Med blue čipi so največ pridobile delnice Luke Koper, ki so se podražile za šest odstotkov, na 24,40 evra. Delnice Telekoma so se ob ugodnih novicah o privatizaciji podjetja podražile na 144 evrov. Na SDH-ju so potrdili, da namerava država skupaj s svetovalci iz Citigroupa nadaljevati proces privatizacije. Najprometnejše Krkine delnice so se pocenile za 1,35 odstotka, na 60,60 evra.