Modna industrija je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno. Letno se v njej obrne 3000 milijard dolarjev dobička. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Modna industrija je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno. Letno se v njej obrne 3000 milijard dolarjev dobička. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Modna industrija je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno. Letno se v njej obrne 3000 milijard dolarjev dobička.

V preteklem desetletju je v Sloveniji delo izgubilo okoli 120 tisoč tekstilnih delavk, saj se je proizvodnja oblačil preselila v dežele s cenejšo delovno silo. Po drugi strani pa se v nakupovalnih središčih odpira vse več trgovin s hitro modo in oblačilnih diskontov. So v lasti peščice multinacionalk, ki združujejo več modnih znamk. Strokovnjaki razkrivajo, da 35 modnih znamk obvladuje 60 odstotkov vse modne industrije na svetu.

"Bombaž kot kulturna rastlina zasede 2 odstotka vseh pridelovalnih površin, hkrati pa se pri njegovem gojenju porabi več kot 25 odstotkov vseh pesticidov, insekticidov, vseh strupov," pove Tine Čokl, predsednik Zadruge Buna, ki je februarja slovenski javnosti predstavila dokumentarni film avtorja Andrewa Morgana "The true cost" (Resnična cena, op. a.).

Proizvodnja poceni oblačil je povezana s sistemskim izkoriščanjem pridelovalcev bombaža, ki so jim bila vsiljena moderna sortna semena. Ta ne omogočajo vnovične zaloge in jih je treba po visokih cenah kupovati vsako leto znova. Potrebujejo tudi podporo kemikalij, ki so za kmete hud finančni zalogaj, tako samo v Indiji v zadnjem desetletju govorijo o več kot 300 tisoč samomorih obubožanih pridelovalcev bombaža.

12,7 tone oblačil letno zavržejo Američani, povprečen Slovenec jih zavrže letno okrog 70 kg. Tudi to je posledica hitre mode. Zaradi slabe kakovosti in dostopnih cen ta oblačila hitro zavržemo ali jih podarimo v dobrodelne namene. Pogostokrat se pot podarjenih oblačil spet konča v deželah tretjega sveta, kjer se prodajajo najrevnejšim ali pa končajo na ogromnih odpadih.

Zaradi kemikalij, s katerimi so prepojena že v času izdelave, kasneje pa jih dodajamo še sami, ko jih peremo s pralnimi praški in mehčalci, takšen odpadek potrebuje 200 let, da razpade. "Meni so rekle mame, ki so skupaj z otroki delale za tekočim trakom, da so hvaležne delodajalcem, da je dal delo tudi njihovemu 10-letnemu otroku, ker morajo preživeti, tukaj ni pardona, ni ugovarjanja, ni štrajkov, ni sindikata, tukaj je preživetje. In če stegneš jezik, bo prišel nekdo drug, takoj," pove fotograf in popotnik Arne Hodalič, ki je v deželah tretjega sveta s fotografskim aparatom spremljal kolesje hitre mode.

"V šivalnicah delajo tudi punčke, od 10, 12 let naprej, najprej preprosta dela, ko pa se izučijo, so lahko že pri 12, 13 letih mentorice svojim naslednicam," otroško delo v proizvodnji hitre mode predstavi Živa Lopatič, ustanoviteljica Zadruge Buna.

Več o hitri modi pa v oddaji Tednik, nocoj ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija.

Saša Perpar, TV Slovenija