Razlog za revizijo je v knjiženju popravkov za finančne transakcije, zajete v saldu centralnega in lokalnih proračunov, ter v saldu skladov socialne varnosti, pojasnjujejo na statističnem uradu. Foto: Reuters
Razlog za revizijo je v knjiženju popravkov za finančne transakcije, zajete v saldu centralnega in lokalnih proračunov, ter v saldu skladov socialne varnosti, pojasnjujejo na statističnem uradu. Foto: Reuters

V devetih mesecih se je tako proračunski primanjkljaj - se pravi, koliko smo porabili več, kot smo zaslužili - zvišal na 851 milijonov evrov, kar je dobrih 61 odstotkov načrtovanega primanjkljaja za letos. Ta naj bi znašal 1,39 milijarde evrov, po nekaterih ocenah vlade pa bi primanjkljaj lahko na koncu leta dosegel 1,38 milijarde evrov. Lani se je proračunski primanjkljaj ustavil pri malo manj kot 1,2 milijarde evrov.

Prihodki proračuna so septembra skupaj dosegli 611,2 milijona evrov in bili za nekaj več kot 117 milijonov evrov manjši kot avgusta ter za skoraj 144 milijonov evrov manjši v primerjavi z lanskim septembrom.

Vseeno so skupni proračunski prihodki v devetmesečju letos znašali 6,18 milijarde evrov, v istem obdobju lani pa 6,07 milijarde evrov. Samo davčnih prihodkov se je v obdobju od januarja do septembra letos nabralo za 5,09 milijarde evrov, v istem obdobju lani pa za 4,84 milijarde evrov.

Poslovanje se pobira na noge
Davka na dobiček podjetij, ki je pomemben kazalnik zdravja gospodarstva, se je letos septembra v proračunu nabralo za 43,6 milijona evrov, septembra lani pa 37,4 milijona. Tudi v devetih mesecih ga je bilo bistveno več kot lani - 448,8 milijona v primerjavi s 350,1 milijona evrov.

Več smo uspeli počrpati tudi iz bruseljske blagajne, saj smo v devetih mesecih uspeli pridobiti 623,7 milijona evropskih evrov, v devetih mesecih lani pa 562,3 milijona evrov.

Proračun je bil letos tudi za odtenek bolj varčen kot lani, saj je v devetmesečju porabil 7,03 milijarde evrov, v istem obdobju lani pa 7,07 milijarde evrov oz. približno 40 milijonov manj. Še dolgo časa pa bomo pisali, da so veliko breme za proračun tudi plačila obresti. V devetih mesecih je bilo teh transferjev za 813,4 milijona evrov. V celotnem lanskem letu pa je Slovenija za obresti plačala nekaj več kot 1,1 milijarde evrov.

Lani zapravili še več, kot smo mislili, da smo
Javnofinančni primanjkljaj (ta poleg proračuna vključuje še občine in sklade socialne varnosti) v letu 2014 pa je bil po zadnjih podatkih statističnega urada 1,88 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Številka je za 34 milijonov evrov višja kot ob prvi objavi 30. septembra.

Statistiki so nekoliko popravili tudi številke o višini javnofinančnega primanjkljaja za celotno obdobje od leta 2011, medtem ko napoved primanjkljaja za letos ostaja nespremenjena. In če letos ne bo kakšnih nenadnih in pomembnejših izdatkov, bo konec leta javnofinančni primanjkljaj znašal 2,9 odstotka BDP-ja, je že septembra ocenil strokovnjak za nacionalne račune Andrej Flajs.

Pokrivanje izgub slabih podjetij kvari tekočo sliko v javnih financah
Flajs je konec septembra opozoril tudi na pomembnejše izjemne izdatke v letih med 2011 in 2014. Bilo jih je za 4,89 milijarde evrov, od tega je samo za reševanje bank šlo 4,289 milijarde evrov. "Takšna je bila izguba bank v tem obdobju. Transferji kapitala so natanko to - pokrivanje izgube bank," je dejal.

Statistiki so še opozorili, da prav davkoplačevalsko pokrivanje izgub slabih podjetij slabo vpliva na javne finance. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB oz. slaba banka), tudi njo se šteje v statistični sektor država, je namreč že lani začela finančno konsolidacijo slabih podjetij, ki jih upravljajo.

Spremembe zaradi knjiženja popravkov
Razlog, da se je Surs odločil ponovno pregledati lanski primanjkljaj, tiči v knjiženju popravkov, ki so jih zabeležili pri transferjih državnega in občinskih proračunov ter skladih socialne varnosti. Upoštevajoč te popravke, so višino primanjkljaja za leti 2011 in 2013 popravili navzdol, za leto 2012 pa navzgor.

Javnofinančni primanjkljaj se je tako v letu 2011 zmanjšal za 30 milijonov evrov na 2,43 milijarde evrov (6,6 odstotka BDP-ja), za leto 2012 se je povečal za 12 milijonov evrov na 1,49 milijarde evrov (4,1 odstotka BDP-ja), za leto 2013 pa je zmanjšal za 13 milijonov evrov na 5,39 milijarde evrov (15 odstotkov BDP-ja).

Podatki o konsolidiranem bruto dolgu države ostajajo nespremenjeni. Dolg države je tako konec leta 2014 dosegel 30,13 milijarde evrov oz. 80,8 odstotka BDP-ja.