Če ima Slovenec ali njegovo podjetje v Liechtensteinu odprt bančni račun, bo Durs lahko to izvohal. Če pa je tam odprl podjetje, Liechtenstein pravega lastnika ne bo izdal. Foto: Reuters
Če ima Slovenec ali njegovo podjetje v Liechtensteinu odprt bančni račun, bo Durs lahko to izvohal. Če pa je tam odprl podjetje, Liechtenstein pravega lastnika ne bo izdal. Foto: Reuters

Kneževina bo v četrtek podpisala konvencijo OECD-ja in Sveta Evrope o medsebojni upravni pomoči v davčnih zadevah, poročajo Finance. Sopodpisnica je tudi Slovenija.

To pomeni, da Liechtenstein ne bo več skrival informacij, ko bo zanje zaprosil slovenski davčni urad. Durs bo lahko dostopal do informacij o tam odprtih računih slovenskega državljana ali njegovega podjetja, tudi če ta ni naveden v slovenskih evidencah.

S tem bo Durs lahko ugotovil, ali se posameznik ali podjetje izogiba plačilu davkov pri nas, poročajo Finance.

Liechtenstein, ki se že dobro desetletje bori proti neželenemu statusu davčne oaze, pa še ne namerava storiti drugega pomembnega koraka. Še vedno bo v veljavi sistem, ki omogoča brisanje sledi lastništva podjetij.

Kot je znano, imajo (ali pa so imeli) v Liechtensteinu podjetja nabiralnike tudi številni Slovenci, med njimi nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak in nekdanji vodja Zaresa Gregor Golobič. Poslovne vezi s takšnimi podjetji v kneževini pa so spletali: vodja Rika Janez Škrabec, direktorica Ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler, lastnik CPG-ja Darij Južna, nekdanji vodilni v Hypu (Andrej Oblak) ter številni drugi.

V zadnjem času se je sicer število davčnih oaz na svetu zmanjšalo. Velika Britanija bo objavila dejanske lastnike podjetij na Kanalskih in Deviških otokih ter otoku Man; propadlo je nekaj ciprskih bank. Še vedno pa ostajajo številne alternative.