Stankovič zatrjuje, da je Jazbec zavajal javnost. Foto: BoBo
Stankovič zatrjuje, da je Jazbec zavajal javnost. Foto: BoBo
false
Poročilo Računskega sodišča kaže, da je Banka Slovenije imela dejavno vlogo pri oblikovanju seznama terjatev za prenos na DUTB. Foto: BoBo

V zadnjih dneh je v javnost prišel tajni del poročila Računskega sodišča iz lanskega novembra, ki dokazuje, da je ključno vlogo pri prenosu slabih posojil z NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev bank imela Banka Slovenije. Njeno vodstvo je namreč vseskozi trdilo, da je imela le podporno funkcijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik društva (MDS) Rajko Stankovič.

Jazbec je po njegovih besedah decembra lani na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ trdil, da Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos terjatev, da ni določila prenosnih vrednosti in da so prenosne vrednosti terjatev določili v Evropski komisiji, kar pa ni res, je opozoril Stankovič.

MDS bo zato poslancem predlagal, naj Jazbeca odpokličejo. "Menimo, da imajo določeni poslanci toliko vesti, da če jih je nekdo zavajal in pripeljal do napačne odločitve, bodo znali ta gordijski vozel presekati in se odločili za postopek odpoklica," je dejal Stankovič.

Želijo ukrepe tudi proti nadzornemu svetu
Mali delničarji hkrati pozivajo pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper nadzornike NLB-ja, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke.

V NLB-ju je bilo pred sanacijo za 2,29 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je že sama znižala za približno milijardo evrov, potem pa so njihovo prenosno vrednost določili v višini 617 milijonov evrov. "In glej ga, zlomka, teh 649 milijonov evrov razlike je ravno toliko, da so izbrisali tako delničarje kot obvezničarje NLB-ja," se je začudil Stankovič.

Iz razkritega dela poročila Računskega sodišča je razvidno, da se nadzorni svet NLB-ja s tem ni strinjal, a se banka kljub temu ni pritožila na odločbo Banke Slovenije.

Računsko sodišče je v reviziji uspešnosti upravljanja nedonosnih terjatev in s pogodbami med začetkom leta 2013 in 2. septembrom 2016, objavljeni sredi lanskega novembra, ugotovilo več nesmotrnosti pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB. V poročilu, ki je bilo v tem delu zakrito za javnost, je ugotovilo nesmotrnosti, ki so se nanašale na uvrstitev komitentov na seznam za prenos, način izbora in netransparentnost postopka prenosa itd. Nepočrnjeno poročilo je Računsko sodišče že predalo tudi policiji, tožilstvu in še nekaterim drugim organom, neuradno SDH-ju, ministrstvu za finance in Banki Slovenije.