Med dolgotrajno brezposelne po definiciji spadajo brezposelni, ki so brez dela več kot leto dni, delež te skupine med vsemi brezposelnimi pa je okoli 50-odstoten.

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je bila v Sloveniji še v letu 2009 zelo nizka, saj je bila le 1,8-odstotna, kar je bilo precej pod triodstotnim povprečjem EU-ja. Pozneje pa je začela dolgotrajna brezposelnost strmo naraščati - lani je dosegla 5,2 odstotka in za 0,1 odstotne točke presegla povprečje Unije, pojasnjuje generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir.

Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi je po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje še leta 2009 znašal 36,5 odstotka (31.487 od 86.354 brezposelnih), lani pa že 46,2 odstotka (55.355 od 119.827 brezposelnih). V prvih sedmih mesecih letos je bil v povprečju 48,8-odstoten (60.134 od 123.313 brezposelnih).

Kar četrtina dolgotrajno brezposelnih je invalidov
Razlogi za rast tega deleža so poslabšanje razmer na trgu dela - predvsem pomanjkanje novih delovnih mest - in strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem, so prepričani na direktoratu. Na zavodu dodajajo, da se neusklajenost kaže predvsem v obliki poklicnih in regionalnih neskladij. Med dolgotrajno brezposelnimi sicer po besedah Roberta Modrijana s službe za zaposlovanje prevladujejo moški.

V povprečju so starejši in slabše izobraženi, poleg tega pa tudi zaposlitveno ovirani. Večinoma imajo osnovnošolsko in poklicno izobrazbo, glede na poklic zadnje zaposlitve pa je največ delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in prodajalcev. Kar četrtina dolgotrajno brezposelnih je invalidov, je povedal predstavnik zavoda.

Programi aktivne politike zaposlovanja
Država se za znižanje dolgotrajne brezposelnosti spopada predvsem z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Kot je spomnila Koširjeva, so izključno tej ciljni skupni letos na podlagi spremenjenega zakona o urejanju trga dela namenjena javna dela, ki se glede na lani izvajajo tudi v bistveno večjem obsegu - vanje naj bi se vključilo kar 8000 dolgotrajno brezposelnih. Poleg tega vladni resor, pristojen za delo, "podpira razne projekte razvoja socialnega podjetništva, v okviru katerih se razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, tudi za dolgotrajno brezposelne", je zatrdila.

Modrijan je ob tem pojasnil, da so dolgotrajno brezposelni vedno tudi ena od ciljnih skupin v javnih povabilih za subvencionirane zaposlitve.

Zavod je letos v programe aktivne politike zaposlovanja vključil 11.345 dolgotrajno brezposelnih oseb, kar predstavlja več kot polovico vseh vključitev. Med temi prevladujejo že omenjena javna dela, v katera so vključili 4579 dolgotrajno brezposelnih. V okviru subvencioniranja zaposlitve na podlagi več javnih povabil so medtem omogočili enoletno zaposlitev 1842 ljudem.

Pogosta tudi socialna izključenost
Na vprašanje, kako zavod pomaga ljudem, ki so tako dolgo brez dela, je Modrijan odgovoril, da dolgotrajna brezposelnost po navadi pomeni kompleksnejše težave, ki jih lahko spremljajo tudi socialna izključenost, upad delovnih navad. Prav zato je v njihovem primeru potrebna bolj poglobljena, včasih tudi specialistična obravnava. Osebam s kompleksnejšimi težavami za vstop na trg dela zavod tako zagotavlja storitve poglobljenega kariernega svetovanja. Se pa od dolgotrajno brezposelnih, tako kot drugih, ki so brez dela, pričakuje tudi lastno delovanje, je še povedal Modrijan.

Koširjeva je menila, da bo treba glede na to, da je med dolgotrajno brezposelnimi veliko starejših in ljudi z nizko stopnjo izobrazbe, v prihodnje še okrepiti ukrepe za aktivno in zdravo staranje ter ukrepe za pridobivanje novih znanj in veščin te ciljne skupine. To nameravajo podpreti s sredstvi iz nove finančne perspektive 2014-2020, je pristavila.

Modrijan je na drugi strani poudaril, da vprašanja dolgotrajne brezposelnosti ne moremo obravnavati ločeno od ukrepov države na trgu dela ali le znotraj resornega ministrstva. "Visoko dolgotrajno brezposelnih oseb je posledica, njihovo število pa se bo znižalo le z odpravo vzrokov za visoko splošno stopnjo brezposelnosti," je poudaril. Po njegovih besedah je zato nujno izboljšanje gospodarskih razmer.

Sindikati prepričani, da se je na tem področju naredilo premalo
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da se je na področju dolgotrajne brezposelnosti, ki, kot so opozorili, prinaša ekonomsko, socialno in psihološko izključenost, v zadnjih letih naredilo premalo. Glede na to, da zadnji osnutek koalicijskega sporazuma predvideva tudi ustanovitev urada za medgeneracijsko solidarnost, si želijo večjega poudarka na medgeneracijskih ukrepih, to je mentorskih shemah oz. vzajemnih prenosih kompetenc med generacijami.

"Kajti problem dolgotrajne brezposelnosti je tudi problem neustreznega razvoja gospodarstva, ki lastno znanje vse prevečkrat pošlje v evidence zavoda, namesto da ga ustrezno prilagodi novim zahtevam trga," je ob tem poudaril izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukič.