Brez upoštevanja rezervacij in oslabitev je Nova Ljubljanska banka lani imela 318,4 milijona evrov dobička oz. 130,2 milijona evrov več kot v letu 2011, predvsem zaradi enkratnih učinkov predčasnih odkupov kapitalskih instrumentov z diskontom. K izboljšanju rezultata pred slabitvami pa je pripomogla tudi večja stroškovna učinkovitost.

Izguba skupine NLB je bila manjša od izgube matične banke, pred rezervacijami pa je skupina predvsem zaradi enkratnih učinkov dosegla 18-odstotno rast dobička, in sicer 299 milijonov evrov.

Na rezultate vplivalo tudi gospodarsko stanje
Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja je povedal, da so na rezultate banke vplivali tako nestabilnosti na mednarodnih trgih, padec BDP-ja v Sloveniji, ki je bil drugi največji po letu 2009, kot tudi še vedno prisotna gospodarska kriza.

"Kreditne slabitve in rezervacije so daleč največji razlog za poslabšanje rezultata NLB-ja in skupine v zadnjih treh, štirih letih," je povedal Medja, ki je predstavil tudi delo banke konec lanskega leta, ko je prevzel vodilni položaj in načrte za prihodnost. NLB je tako že predstavil zahtevane načrte za prestrukturiranje Evropski komisiji.

Nova uprava je po besedah Medje po prevzemu funkcije ugotovila, da NLB ni imel vzpostavljenih ustreznih organizacijskih struktur, ustreznih procesov, sistemov, znanj in ljudi za položaj, v katerem sta slovensko gospodarstvo in tudi sam NLB.

Sprejeli so tudi 15 ukrepov, med drugim so ustanovili t. i. področje za nestrateške dejavnosti, nekakšno interno "slabo banko". "Banka želi iz svoje osnovne dejavnosti umakniti več kot le slabe kredite, temveč tudi nekatere dejavnosti, ki same po sebi funkcionirajo, vendar banki na dolgi rok ne morejo prinašati dobrih rezultatov," je povedal Medja. Posebna skupina pa bo skušala doseči maksimalen izkoristek iz tega dela portfelja NLB-ja.

Medja je tudi poudaril, da so težave pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti NLB-ja prevelike, da bi jih lahko rešila le uprava in nadzorni svet. Banka tako potrebuje zunanjo pomoč v obliki dokapitalizacije, ki jo je uprava predlagala še lani. Dokapitalizacija bi po besedah predsednika uprave NLB-ja pokrila vrzel v poslih izpred leta 2009, brez tega pa NLB ni sposoben izvesti uspešne rekonstrukcije.

Lani so nadzorniki banke tako predlagali 375 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, zaradi višjih zahtev revizorjev in regulatorja pa je trenutna ocena uprave, da bi NLB potreboval okoli 400-milijonsko dokapitalizacijo, ki pa naj bi bila tokrat zadnja.

Reševanje prezadolženih podjetij
Član uprave Blaž Brodnjak je o poslovanju s strankami v prihodnosti povedal, da so razmere v gospodarstvu skrajno resne in da v tem trenutku potekajo intenzivni in kompleksni projekti rekonstruiranja nekaterih najpomembnejših slovenskih poslovnih skupin, ki so sistemskega pomena, in NLB tu igra proaktivno vlogo enega najpomembnejših nosilcev teh projektov.

"Govorimo o več kot 100 velikih poslovnih skupinah, ki so prezadolžene, a imajo v jedru denarni tok, ki je na dolgi rok lahko porok za odplačilo finančnih obveznosti." Pri projektih, kjer ne zaznajo tega denarnega toka, pa si je po Brodnjakovih besedah treba naliti "čistega vina", da tam reševanje nerešljivega ni smotrno. Sicer pa naj bi banka po njegovem mnenju že leta 2014 "zadihala s polnimi pljuči".

Količnik kakovostnega kapitala še pod priporočeno ravnijo
Kapitalska ustreznost skupine znaša 10,4 odstotka in je za 0,7 odstotne točke nižja kot konec leta 2011. Količnik najkakovostnejšega kapitala (Core Tier 1) se je zvišal za 2,4 odstotne točke, na 8,7 odstotka, a je še vedno pod priporočeno ravnijo Ebe. Ob koncu leta so bili sicer izpolnjeni pogoji za konverzijo 320 milijonov evrov hibridnega posojila države v kapital banke.

Depoziti nebančnega sektorja predstavljajo 69 odstotkov vseh virov financiranja, razmerje med krediti in depoziti pa ostaja pod povprečjem slovenskega bančnega sistema. Krediti nebančnemu sektorju znašajo 7,8 milijarde evrov, krediti nebančnega sektorja pa 6,8 milijarde evrov, pravijo v NLB-ju, ki je imela ob koncu leta 11 odstotkov nižjo bilančno vsoto, vredno 11,5 milijarde evrov.

Ob koncu leta so bili izpolnjeni tudi pogoji za konverzijo 320 milijonov evrov hibridnega posojila države v kapital banke. Kapitalski sprožilec za pretvorbo t. i. obveznic Co Co je bil namreč po besedah predsednika uprave banke Janka Medje celo pod šestimi odstotki, kar je precej manj od zahtevanih sedmih odstotkov. Zato je uprava banke sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z novim stvarnim vložkom za 72,7 milijona evrov z izdajo 8.707.483 novih navadnih delnic zaradi konverzije hibridnega posojila v delnice, s čimer je prejšnji teden soglašal tudi nadzorni svet NLB-ja.