Čufer je svojo pravo idejo odkril že pri rosnih sedemnajstih letih. Foto: MMC RTV SLO
Čufer je svojo pravo idejo odkril že pri rosnih sedemnajstih letih. Foto: MMC RTV SLO
Nagrajeni vrt, ki je bil všeč tudi britanski kraljici. Foto: www.humko.si
Z inovativno tehnologijo za vertikalno gojenje rastlin načrtuje Čufer prodajo razširiti tudi na svetovni trg. Foto: www.humko.si
Prava ideja! TOMAŽ ČUFER - podjetje Humko, poslovna oddaja

Čufer je že v srednji šoli začel svoj posel in postal eden najmlajših podjetnikov. S pomočjo deževnikov je prideloval humus, ki ga je prodajal vrtnarjem, posel je širil v svojem podjetju Humko in kljub nekaj letom krize zaradi države, ki hitro spreminja določila, v zadnjih letih začel razvijati t. i. zelene stene. Za zasnovo vrta, ki temelji na zelenih stenah za vertikalno gojenje rastlin, je v Londonu skupaj z oblikovalcem krajine Tomažem Bavdežem prejel dve nagradi.

Tomaž Čufer je bil gost Prave ideje.
V oddaji so govorili tudi o izkušnjah slovenskih in tujih podjetnikov, kako ustvariti agilno podjetje in o tem, kaj se lahko slovenski centri odličnosti naučijo od uspešnih inkubatorjev podjetij v ZDA.

Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu!


Kako se je začela vaša zgodba v poslovnem svetu?
V srednji šoli sem se navdušil nad gojenjem deževnikov. Doma sem dve leti gojil kalifornijske deževnike in prideloval humus. Nato sem začel delati substrate za vrtnarje in vrtičkarje. To je preraslo v posel, uvoz šote iz Rusije in Baltika, uvoz gnojil, preprodajo vrtnarskih materialov in razvoj drugih artiklov. Vse pa se je začelo s kalifornijskimi deževniki.

Od kod ravno kalifornijski deževniki? Sliši se rahlo eksotično …
Takrat je bilo to moderno. Podobno kot takrat, ko so prišli šampinjoni in so se nekateri vrgli v gojenje, tako so prišli deževniki. Zanimala me je zemlja, zato sem se odločil, da jih bom gojil. Ime pa so dobili po tem, ker so v Kaliforniji na inštitutu delali poskuse, gojili deževnike in dokazali, da se da pridelovati humus s pravimi deževniki. Zato se jih je prijelo to ime, pa tudi sliši se bolj učeno, zato je to dodaten trik pri prodaji produktov.

Ste že takrat ustanovili svoje podjetje?
Pri 17 letih sem že imel registrirano svojo dejavnost kot kmet, na zadrugi sem dobil potrdilo, da se ukvarjam z dodatno dejavnostjo na kmetiji, torej s proizvodnjo humusa. Dobil sem štampiljko, izdajal sem račune. Takrat sem bil v radovljiški občini najmlajši obrtnik, podjetnik.

Kako pa ste navezali prve stike s strankami?
Enostavno sem jih obiskoval - na Bledu sem šel v zadrugo, cvetličarno, pa v Radovljici, Lescah, Jesenicah, Domžalah in tako počasi po celotni Sloveniji. Ker sem bil predstavljen tudi v časopisih kot posebnost, ker gojim deževnike, so me nekateri kontaktirali kar sami. Potem pa se je posel razširil, delal sem dober humus, lepo pakiral in je zaživelo.

Ste si kmalu pri delu poiskali pomoč, delavce?
Na začetku sem delal vse sam. Kar je lahko, mi je pomagala mama, oče mi je umrl pri 11 letih. Nekaj časa sem bil vodja vrtnarije v Vili Bled. Tako sem počasi zaposlil šoferja, tajnico. Do leta 2000 je posel šel strmo navzgor. Takrat pa smo imeli hudo krizo, saj smo investirali v kompostirne sisteme, ki jih je država predpisala kot obvezno kompostiranje industrijskih in bioloških odpadkov, čez pol leta pa so ta odlok umaknili. Mi smo za ta posel vzeli posojila, pol leta imeli delo, nato pa tega ni bilo več. Ostala so posojila, ki smo jih odplačevali šest let. Morali bi bankrotirati, a tega nisem hotel. Nekako smo to krizo preživeli.

Torej ste se že pred leti spopadli s takšno krizo, ki številne teži danes?
Ta kriza je bila veliko hujša, kot jo imamo danes. Število zaposlenih smo morali zmanjšati z 28 na 11, odprodali smo vrtne centre, zmanjšali programe, ki smo jih tržili. Banka nam je namreč pobrala ves kapital za obratovanje. Stranke smo prosili, če nam lahko plačajo vnaprej, delavci so dva meseca čakali na izplačilo plače. Hudo je bilo.

Kako ste se nato znova postavili na noge?
Odplačali smo posojila, nato smo začeli spet več delati. A pred dvema letoma smo znova naleteli na mino - na neplačnike, ko smo pri nekaj projektih izgubili 200.000 evrov, saj so gradbena podjetja še pred odprtjem novih objektov propadla. Počasi smo vseeno rasli, ponudili nove izdelke, nove substrate. Zadnji projekt pa so vertikalne zelene stene. Te smo začeli razvijati že v času prve krize, a nismo imeli denarja za nadaljevanje. Tudi kupcev in trga še ni bilo. Zadnji dve leti pa se je trg za tak proizvod razmahnil, šli smo ven in naš najnovejši produkt so rešitve za zelene stene oziroma vertikalno vrtnarjenje.

Kaj točno pomenijo te zelene stene, kaj vse omogočajo?
Vrt, ki ga danes razumemo kot horizontalen in ga imamo za hišo, na dvorišču, tudi na strehi, lahko spravimo v vertikalo. Uporabimo prazne stene, zidove ali napravimo stoječo konstrukcijo in rastline - okrasne ali zelenjavne, vzgajamo navpično. To pomeni, da ne potrebujemo velikih površin, ampak uporabimo stene. Stene nam danes povzročajo visoke temperature, ker se v njih opre sonce in nam segrevajo prostor, hrup se odbija od njih, prazne so videti grdo. Mi pa jih ozelenimo in jih lahko uporabimo za proizvodnjo začimb, dišavnic, zelenjave, lahko nasadimo okrasne rastline, ki nam lepšajo okolico. Ob tem nam rastline zmanjšujejo hrup, lahko nam čistijo odpadno vodo, na ljudi psihološko bolje vplivajo.

Idejo ste pred kratkim predstavili tudi v Angliji.
Da, na kraljevi vrtnarski razstavi. Tam smo predstavili zasnovo celotnega vrta, ki si jo je zamislil Tomaž Bavdež. Za vrt smo dobili pozlačeno medaljo in posebno nagrado za najkreativnejši vrt, ki jo podeljujejo vsakih nekaj let. Obiskovalci so bili navdušeni, občudovali so zelene stene. Imeli smo še lebdeč otok, kolo, s katerim smo črpali vodo. Dobili smo potrditev, da gremo v pravo smer. Zdaj smo naredili še nadgradnjo, ker prej za razvoj ni bilo denarja. Smo tik pred lansiranjem zadnje različice zelenih sten.

Povpraševanja so že?
Da, že v Sloveniji imamo tri stene za postaviti. V Izraelu bomo verjetno delali predsedniško palačo in za nekaj visokotehnoloških podjetij, kot sta Intel in H & P. Na Norveškem se dogovarjamo z eno šolo. Naredili bomo poskusne stene za meritve in analize na Univerzi Greenwich. Ostalo pa je še v zraku. Smo v fazi povpraševanja in ponudb.

Iščete investitorje?
Da, ampak investitorji te panoge še ne razumejo, ker smo v obdobju, ko številke še niso vidne. Zdaj bomo s pomočjo bank projekt speljali do konca, vložili bomo okoli pol milijona evrov. Prodaje še ni. Prihodnje leto pa bo prelomno, ker bomo videli, kako se vede trg. Prva proizvodnja majhnih vertikalnih zelenjavnih vrtičkov se bo začela čez nekaj tednov. Upam, da bo kmalu to redna proizvodnja in prodaja.

Usmerjate se torej tudi na 'navadne' kupce, ki bi si želeli doma postaviti tak vrtiček?
Da, želimo, da z vrtovi pridemo do navadnega človeka, ki je zaprt v bloku, v stanovanjski stavbi in ima morda balkon, teraso ali nekaj prostora pred vhodom. Tam si lahko posadi najnujnejše dišavnice, začimbe, zelenjavo. Iz teh majhnih vrtov kar nekaj zrase. Nove panele, ki jih zdaj razvijamo, pa bomo ponudili arhitektom, da jih lahko uporabijo pri svojih načrtih.

Prava ideja! TOMAŽ ČUFER - podjetje Humko, poslovna oddaja