Predlog energetskega zakona ima več kot 1000 členov in je napisan na skoraj 500 straneh, v javni obravnavi pa je bil med 11. junijem in 5. julijem. Foto: BoBo
Predlog energetskega zakona ima več kot 1000 členov in je napisan na skoraj 500 straneh, v javni obravnavi pa je bil med 11. junijem in 5. julijem. Foto: BoBo

Članice Evropske unije bi morale sicer tretji energetski sveženj v nacionalno zakonodajo prenesti že do marca 2011. Gre za direktive, ki določajo, da je treba prodajo oziroma dobavo energentov ločiti od upravljanja z omrežjem in dostop do njega omogočiti tudi drugim ponudnikom.

Z direktivo želijo na novo urediti skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom ter predpisati pravila za ločevanje in certificiranje operaterja prenosnega sistema za elektriko ter pravno in funkcionalno ločevanje operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina.

Spremembe naj bi krepile konkurenco na trgu z elektriko in zemeljskim plinom, pravice odjemalcev in povečevale zanesljivost oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom.

Odprava neustavnosti
Predlog zakona, ki v domači pravni red vnaša deset evropskih direktiv, tudi na novo ureja določitev omrežnin in pravnih podlag zanje, ki je bilo po ugotovitvah ustavnega sodišča iz leta 2011 v neskladju z ustavo. Neskladja z ustavo so bila sicer delno odpravljena z novelacijo obstoječega zakona, s tem predlaganim zakonom pa je celotno področje omrežnine urejeno na novo, skladno z načeli jasnosti in preglednosti.

Predlog prinaša tudi spremembe na področju podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Z njimi naj bi bilo zagotovljeno, da obveznosti iz podporne sheme ne bodo več rasle nenadzorovano.

Vlada naj bi tako dobila pooblastilo, da odloča o predvideni rasti naložb v proizvodne naprave obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) za prihodnja obdobja. Pri tem bo upoštevala doseganje vmesnih ciljev iz akcijskih načrtov za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ter možnost za zviševanje prispevkov in razpoložljivost drugih virov za podporno shemo.

Da bi se preprečila prehitra rast stroškov podporne sheme, se znižujejo pragi moči za proizvodne naprave, ki so upravičene do podpor s 125 na 10 megavatov za proizvodne naprave OVE, razen za veter, kjer je prag višji. Za proizvodne naprave SPTE se prag za podporo znižuje z 200 na 20 megavatov.

Vsakoletni javni pozivi
Predlog zakona tudi nalaga agenciji za energijo, da vsako leto izvede javni poziv za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki želijo vstopiti v podporno shemo, pri tem pa bo morala pri razvrščanju projektov upoštevati pogoje, ki jih bo z določanjem obsega novih naložb in ob upoštevanju sprejetih akcijskih načrtov za določeno obdobje določila vlada.

Med pomembnimi določbami predloga zakona so tudi določitev še dodatnih virov, ki jih ima lahko na razpolago vlada, da zagotovi zadostna sredstva za izvajanje podporne sheme in s tem zmanjša pritisk na končne odjemalce.