Bitcoin, kriptovaluta, ki v fizični obliki seveda ne obstaja (razen nekaterih simboličnih kovancev), se je letos podražila za več kot tisoč odstotkov, tržna kapitalizacija pa je včeraj dosegla že 200 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Bitcoin, kriptovaluta, ki v fizični obliki seveda ne obstaja (razen nekaterih simboličnih kovancev), se je letos podražila za več kot tisoč odstotkov, tržna kapitalizacija pa je včeraj dosegla že 200 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Vrednost nafte vrste brent se je v torek povzpela nad 63 dolarjev. Pri Goldman Sachsu so zvišali ciljno ceno nafte za leto 2018 na 62 dolarjev (prej 58). Prejšnji teden se je Opec v sodelovanju s še nekaterimi proizvajalkami dogovoril o nižjih kvotah črpanja do konca leta 2018. Foto: Reuters


Stephen Roach z univerze Yale in nekdanji glavni ekonomist pri banki Morgan Stanley je povedal, da gre za nevaren špekulativni mehurček in da še nikoli v življenju ni videl grafa s takšnim vzorcem divje rasti, kot je to značilno za bitcoin, ki je samo letos pridobil več kot tisoč odstotkov. Za rast v zadnjih tednih, ko je bitcoin gladko zrušil tudi mejo 10 tisoč dolarjev, gredo zasluge terminski borzi CME v Chicagu, ki bo od 10. decembra ponujala terminske pogodbe na bitcoin pod oznako XBT. S tem se bodo v igro vključili tudi večji institucionalni vlagatelji, tako da bo vrednost bitcoina morda bolj določala borza CME kot pa številne menjalnice, kot je na primer "slovenski" bitstamp.

Največji balon do zdaj? To bo povedal čas
Na terminski borzi CME bo seveda mogoče staviti tudi na padec bitcoina, kar je zelo tvegano, a idealno za vse kritike, kot sta Stephen Roach ali pa legendarni vlagatelj Jack Bogle, ki pravi, da se je treba bitcoina izogibati kot kuge. "Shortanje" bitcoina bi namreč vsem skeptikom, če bo ta kriptovaluta res strmo padla, prineslo vrtoglavi zaslužek. Sicer pa bo uvedba terminskega trga prinesla manj volatilnosti, meni Norbert Mešanović, borzni posrednik pri Iliriki: "Uvedbo prodaje na kratko (short) bi lahko v prihodnje povzročilo manjše dnevne premike. Medtem se vsi sprašujejo, kje je naslednja psihološka meja za bitcoin, ali je to 15.000, 20.000 ali celo 50.000 dolarjev. Tudi Slovenci smo tukaj prisotni in se radi vozimo s trendom. Ali je to res največji balon do zdaj, pa bo pokazal čas."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 5. decembra:


ZAV. TRIGLAV

+2,15 %

29,00 EUR
INTEREUROPA

+0,49 %

2,06
LUKA KOPER+0,33 %30,50
GORENJE+0,00 %5,50
SAVA RE

-0,56 %

15,90
TELEKOM

-0,66 %

82,45
KRKA-0,73 %54,60
PETROL

-1,02 %

338,50

Selitev denarja iz tehnološkega sektorja
Na vodilnih evropskih borzah je bil ponedeljek občutno pozitiven, včeraj pa ni bilo več opaziti posebnega veselja. Mešanović: "V Evropi se v zadnjem obdobju dogajajo prehodi med sektorji, in sicer dezinvestiranje iz tehnološkega sektorja, ki je do zdaj rasel nadpovprečno, krepijo pa se vlaganja v bančni sektor, saj se pričakuje zviševanje obrestnih mer. Podobno je v ZDA, kjer sta predvsem tehnologija in sektor zdravstvene nege na udaru, krepijo pa se finančni, industrijski, telekomunikacijski in surovinski sektorji. Kdaj pričakovati obrat na delniških trgih, je težko povedati, dokler pa prevladuje takšen zagon, se je treba večinoma z njim peljati."

Krka pod prodajnim pritiskom
Na Ljubljanski borzi osrednjemu indeksu SBITOP (787 točk) v torek ni uspelo četrti dan zapored prikazati zelene barve, kar bi se zgodilo prvič po juliju. Njegova vrednost se je znižala za tretjino odstotka, potem ko so se najprometnejše Krkine delnice (400 tisoč evrov prometa) pocenile za 0,73 odstotka, na 54,60 evra. "Krka je bila v zadnjem obdobju kar prometna delnica, na trgu so bili prisotni tudi večji tuji skladi, ki so zapirali pozicije, kot so Eurizon Fund, BNP Paribas Securities Services S.C.A. – Fiduciarni račun, SEB Eastern Europe ex. Russia Fund, tudi na OTC-trgu je bilo sklenjenih za približno 35.000 delnic prometa. Prisotnost naročil na trgu je bila v razmerju 30 proti 70 v korist prodajalcev, kar pomeni močan prodajni pritisk," je komentiral Norbert Mešanović.