Hrvaški varčevalci so svoje terjatve do nekdanje Ljubljanske banke prenesli na hrvaške banke, od katerih največji del pade na Privredno in Zagrebško banko. Foto: MMC RTV SLO
Hrvaški varčevalci so svoje terjatve do nekdanje Ljubljanske banke prenesli na hrvaške banke, od katerih največji del pade na Privredno in Zagrebško banko. Foto: MMC RTV SLO

Hrvaški časopis je poročal, da se je dokopal do dogovora med slovenskim in hrvaškim strokovnjakom za reševanje vprašanja dolga LB-ja , o katerem do zdaj nista govorila, saj naj bi čakala na vladi v Ljubljani in Zagrebu.

Slovenski zunanji minister je pisanje Jutarnjega lista označil za "medijski spin".

Po pisanju Jutarnjega lista naj bi Arhar in Rogić predlagala model, po katerem bi Slovenija preneseni dolg hrvaških varčevalcev LB-ja, ki znaša 278,7 milijona evrov, vrnila v naslednjih 30 letih, Hrvaška pa bi v zameno Sloveniji odpisala zamudne obresti na ta dolg, ki bi danes dosegle kar 421 milijonov evrov, skoraj dvakrat več od glavnice.

S privolitvijo v dolgoročno odplačevanje dolga naj bi Hrvati pokazali razumevanje za težke gospodarske razmere v Sloveniji, še piše Jutranji list, ki ob tem spominja, da je hrvaška vlada 278,7 milijona evrov prenesenega dolga odplačala v desetih letih.

S tem modelom bi Slovenija prenehala pogojevati reševanje spora o dolgu LB-ja v okviru nasledstvenega sporazuma, končno priznala odgovornost za dolg do hrvaških varčevalcev, razbremenila proces ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe in se otresla etikete glavne ovire na poti približevanja Hrvaške Evropski uniji, so prepričani pri Jutarnjem listu.

Hrvaški časopis še piše, da je vlada v Zagrebu pripravljena podpreti dogovor Arharja in Rogića, medtem ko se vlada v Ljubljani glede predloga še noče opredeliti.

Predlog ni sprejemljiv za Slovenijo
Po Erjavčevih besedah je to eden od predlogov hrvaške strani, ki pa ni sprejemljiv za slovensko stran, zato meni, da morata strokovnjaka še naprej iskati neko skupno rešitev, ker je v interesu Slovenije, da se to vprašanje reši in da Hrvaška postane polnopravna članica Evropske unije.

Ob tem je slovenski zunanji minister ponovil, da Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je v preteklosti dala v zvezi z LB-jem, torej da gre za nasledstveno vprašanje, ki mora biti tudi rešeno kot tako. "To sta oba strokovnjaka že potrdila, zdaj pa je treba najti realno rešitev, sprejemljivo za obe strani," je še dejal.

Potrdil je tudi, da se bosta strokovnjaka za vprašanje LB še ta mesec sešla v Sloveniji.

V spodnjem posnetku si lahko ogledate prispevek novinarke Vesne Zadravec o ozadju spora glede Ljubljanske banke.

Ozadje spora o LB-ju
Ozadje spora o LB-ju