Slovenski in hrvaški strokovnjak za reševanje spora glede hrvaških reševalcev nekdanje Ljubljanske banke sta po njunem četrtem srečanju povedala, da se bodo pogovori o načinih spora nadaljevali, kdaj naj bi se srečala, pa novinarjem nista pojasnila. Po neuradnih navedbah s hrvaškega zunanjega ministrstva naj bi njun naslednji sestanek potekal v Sloveniji do konca leta.

Arhar je medijem povedal, da s hrvaškim kolegom potrebujeta dodaten čas za zbližanje za zdaj nasprotujočih si stališč o rešitvi spora med državama, medtem ko je Rogić dejal, da je dogovor z oktobrskega srečanja na Bledu dobra popotnica.

Blejski dogovor predvideva dvodelen koncept reševanje spora - večstranski in dvostranski. Pri prvem gre za oživitev pogovorov pred Banko za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu v skladu s sporazumom o nasledstvu, pri čemer bi se za stike z Baslom angažirala oba strokovnjaka.

Glede dvostranskega koncepta sta po Rogićevih besedah nakazala nekatere smeri in obrise mogoče rešitve. Hrvaški strokovnjak še dodaja, da si bosta prizadevala tudi za to, da bi bili obrisi, ki sta jih zarisala na Bledu, še jasnejši, o rezultatih pogovora pa bosta znova obvestila vladi obeh držav.

Šele ko se bosta vladi odzvali pozitivno, bosta obrise dvostranskega reševanja spora konkretizirala.

Končno besedo imata obe vladi
Glavna tema sestanka je bil po poročanju dopisnika RTV Slovenija Vanje Vardjana večstranski del spora, ki se tiče tistega dela deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, ki so jih hrvaški varčevalci prenesli na hrvaško državo.

Hrvaška naj bi znova izrazila pripravljenost, da se reševanje spora deviznih vlog vrne v okvir nasledstva, naš strokovnjak pa naj bi zahteval, da hrvaško finančno ministrstvo umakne pooblastilo dvema hrvaškima bankama za tožbe proti LB-ju.

Po besedah Vardjana naša država namreč kot neprimerno ocenjuje, da hkrati z reševanjem vprašanja v okviru nasledstva o istem predmetu potekajo tudi tožbe proti LB-ju, za katerimi stoji hrvaška vlada.

Dopisniku RTV Slovenija je od hrvaškega strokovnjaka uspelo izvedeti, da je Hrvaška pripravljena nekoliko popustiti, vendar umik pooblastila še ni v načrtu. Hrvaška sicer želi, da bi bil spor rešen čim prej zaradi njenega vstopa v Evropsko unijo in privolitve Slovenije v to.

Kar koli bosta Arhar in Rogić predlagala, bo to verjetno korak naprej k reševanju spora, vseeno pa bosta končno potrditev njunih rešitev morali dati vladi obeh držav, kar pa lahko še kar traja, končuje Vardjan.