Lars Nyberg opozarja pred krepitvijo starih mrež v slovenskem gospodarstvu. (Foto: BoBo) Foto:
Lars Nyberg opozarja pred krepitvijo starih mrež v slovenskem gospodarstvu. (Foto: BoBo) Foto:

Korupcija v tem primeru bi pomenila, da bi zaposlovali znance, člane tradicionalnih omrežij.

Lars Nyberg o ideji vlade, da določanje plač direktorjev prepusti SDH

Miro Cerar
Ali država državno premoženje preveč prepušča SDH? (Foto: BoBo)

Tudi zato je odločitev vlade, da z ukinitvijo Lahovnikovega zakona določanje plač direktorjev državnih podjetij prepusti SDH, po njegovem izjemno slaba rešitev.


Kako vidite željo vlado, da odpravi Lahovnikov zakon dobre štiri mesece po tem, ko ste morali slabo banko uradno zapustiti prav zaradi previsokih plač.
V DUTB-ju so bile plače usklajene z Lahovnikovim zakonom, torej niso bile sporne. Lahovnikov zakon bi morali odpraviti, to bi bilo pametno. Resnica o DUTB-ju je drugačna, o tem lahko govorimo kdaj drugič.

Predlagajo, da bi o omejitvah plač po novem odločal SDH. Ta naj bi določal višino plač v državnih bankah in podjetjih ter tudi odgovarjal za morebitne sporne odločitve menedžerjev.
Mislim, da je to izjemno slaba rešitev. To bo spodbujalo korupcijo. Podjetja v državni lasti bi morala imeti uprave, v katerih bi bili Slovenci in tujci, predvsem pa bi morale biti neodvisne. Plače menedžerjev bi morale določati uprave, ne pa sam državni holding.

Uporabili ste besedo korupcija. Lahko pojasnite?
Korupcija bi v tem primeru pomenila, da bi zaposlovali znance, člane tradicionalnih omrežij. Tega ne bi smeli početi. Najemati bi morali sposobne, neodvisne strokovnjake iz Slovenije in tudi iz tujine.

Tarča: Plačne igre brez meja

Komu koristi ukinjanje "Lahkovnikovega zakona" o omejitvi direktorskih plač v državnih bankah in podjetjih? Cerarjeva vlada, ki je jeseni odslovila prve može slabe banke zaradi previsokih izplačil, zdaj ugotavlja, da plačna uravnilovka otežuje iskanje najboljših ljudi za najodgovornejše položaje. Gostje Jasmine Jamnik v Tarči ob 20.00 na TV SLO1 bodo državni sekretar Aleš Cantarutti, nekdanji minister Matej Lahovnik, podjetnik Franci Pliberšek, sindikalist Branimir Štrukelj in Marjan Podgoršek iz SD-ja.

Delno ste že odgovorili na naslednje vprašanje: kakšne so posledice močnega vpliva politike na vodenje podjetij v državni lasti?
V Sloveniji, enako kot v drugih državah, tudi pri nas, na Švedskem, velja: Če podjetja upravljate politično, najemate napačne ljudi. Slovenska podjetja se zato ne razvijajo tako, kot bi se morala, saj nimajo sposobnih menedžerjev. Ta podjetja morajo biti samostojna, če hočete, da bi bila uspešna. Poglejte, kaj se je dogajalo z vašimi bankami v obdobju 2008 - 2010, ko so banke ustvarile ogromne izgube. Vodstva podjetij morajo biti neodvisna, drugače boste imeli težave.

To je bil tudi vaš nasvet, kako odpraviti slabe prakse.
Če hočete preprečiti slabe poslovne prakse, morate najemati sposobne, neodvisne ljudi iz Slovenije in tujine. O tem bi morale odločati uprave podjetij, ne Slovenski državni holding. Če lastniku, SDH-ju, odločitve uprav ne bodo všeč, jih lahko odpusti, ne sme pa sam določati plačil v podjetjih v državni lasti.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi privabila tuje menedžerje?
To bi morali vprašati Slovence, ne mene. Dejstvo je, da veliko slovenskih podjetij vodijo zelo sposobni Slovenci in tujci. V državnih podjetjih nočejo najemati tujcev. Mislim, da bi morali začeti z NLB-jem, največjo banko. Morala bi imeti popolnoma neodvisno upravo, v kateri bi bili tudi tujci, ki bi banko upravljala neodvisno. Kot veste, bo NLB morala biti privatizirana, o tem se je Slovenija dogovorila z Evropsko komisijo.

Poznate Slovenijo in slovensko politiko. Menite, da bo NLB vodil sposoben tuj menedžer?
Ne vem. To morate spremljati slovenski novinarji in televizije. To je pomembno, spremljati morate tudi, kaj bo počel SDH. Mislim, da je to pomembna naloga za slovenske novinarje.

Korupcija v tem primeru bi pomenila, da bi zaposlovali znance, člane tradicionalnih omrežij.

Lars Nyberg o ideji vlade, da določanje plač direktorjev prepusti SDH