Gospodarstvo
(5)
Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, ter na del Goriških brd in Goriške. Foto: Mojca Dumančič

Dodaj v

"Tudi iz te letine oliv se je dalo potegniti tisto najboljše"

Količinsko nadpovprečna letina oliv
10. november 2018 ob 12:00,
zadnji poseg: 10. november 2018 ob 12:01
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Letina oliv je kljub sprva drugačnim obetom količinsko nadpovprečna, saj se je iz oliv dalo iztisniti več olja kot običajno, pravi vodja poskusnega centra za oljkarstvo Viljanka Vesel.

Pobiranje oliv se je letos začelo na začetku oktobra in ponekod še poteka. Predvsem tam, kjer gre za pozne sorte oliv, in pri "zamudnikih". Kot je ocenila vodja poskusnega centra za oljkarstvo Viljanka Vesel, je bila letina oliv letos na splošno popolnoma drugačna od običajne letine, predvsem zaradi toplega obdobja od septembra naprej, kar je vplivalo na dozorevanje oliv. Na začetku je kazalo na nižji pridelek, kasneje pa se je izkazalo, da bo zaradi visokih temperatur količina velika.

"Iz oljk se je dalo iztisniti več olja kot običajno, tako da se je izkazalo, da je količina na večini lokacij dobra, predvsem zato, ker je bil velik izplen olja na površino. Večji kot običajno," je dogajanje povzela vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Veselova. Tako bi po njenih besedah lahko rekli, da je bila letošnja letina količinsko nadpovprečna.

Drugače je s kakovostjo olja, na katero pa vpliva čas obiranja oljk. Veliko ljudi je namreč še vedno navajenih nabirati olive na točno določen datum in se premalo prilagajajo razmeram oz. zrelosti sort, opozarja Veselova.

"Mislim, da se je tudi iz te letine dalo potegniti tisto najboljše, vendar pa to ni uspelo vsem, predvsem zato, ker so se preveč držali datuma," je opozorila. Mnogi so namreč predolgo čakali in s tem zamudili najbolj optimalen čas za obiranje. Veselova opozarja, da se da vsako leto pobrati najboljše, če le pravočasno organiziraš obiranje. "Lahko rečemo, da je letošnja letina težka za tiste, ki se niso bili pripravljeni prilagajati," je ocenila Veselova.

Glede napada oljčne muhe Veselova opaža, da je letos povzročala različno velike težave glede na lokacijo. Tisti, ki niso bili pozorni in jih je zadnja generacija muhe ujela, bodo verjetno imeli težave s kakovostjo, meni.

500 do 700 ton pridelka
Po podatkih kmetijskega ministrstva se pridelava oljčnega olja v Sloveniji giblje med 500 in 700 tonami letno. V primerjavi z največjimi pridelovalkami v EU-ju je to zanemarljivo, vendar pa olje dosega visoko kakovost. Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, ter na del Goriških Brd in Goriške.

Glede na letalske posnetke je z oljkami zasajenih okoli 2.300 hektarjev površin, medtem ko je v uradne registre vpisanih le okoli 60 odstotkov teh površin, je v zvezi s tem povedala Veselova, ki tako pravi, da je v Sloveniji o točni količini pridelka zelo težko govoriti.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
solinar
# 10.11.2018 ob 14:45
Spoštovana ga. Viljanka Vesel.
Sprašujem vas, kaj za vas pomeni tisto njboljše?
Olje okusa katero lahko spremlja ribo na žaru, polito po kuhanem krompirju, pa tudi bolj sadnih okusov za razne solate ali pa morda olje izredno grenkega okusa iz olk obranih v prvih dneh letošnjega oktobra?
Zame kot starega istrskega olkarja, so izjave g. Dujc-a, da je najboljše olje tisto, ki je zelo grenko in ki zareže po grlu kot cirkularka, malodane smešne.
Vsak sadež mora za dosego ocene biti dober, po zakonih narave biti zrel.
Pojejte kaki ki ni zrel, pojejte staro istrsko skuršo ki ni zrela, sam sadež vam bo povedal da ni zrel. In tako tudi oljka, v kolikor ni dodzorela je grenka.
naš človek
# 13.11.2018 ob 02:13
Ne gre za sloveniste, SSKJ in SP je oljko že zdavnaj sprejel, je pa res oliva še notri (ni prepovedana), resda izven Primorske skoraj nikoli ne slišiš oljke za sadež, mogoče se je malo bolj prijelo oljčno olje.

Mi je pa novo, da je oliva vložena oljka, zanimivo. V bistvu prav tako "ridikulozno", saj vložene slive (a niso češplje isto?) ne spremenijo imena.
Alchemist
# 11.11.2018 ob 23:03
@solinar

Moj nono pravi, da so običajno začeli pobirat oljke po sv. Katarini, torej po 25. novembru. Danes so podnebne spremembe seveda naredile svoje in če ne bi že pobrali, bi bilo že vse gnilo in na tleh (vsaj pri nas), vnedar to, da pobirajo napol zelene sadeže že skoraj takoj po trgatvi, se mi zdi prvovrstna neumnost. Olje dobi pravi žmoht, šele takrat ko so oljke zaprav zrele. Se tudi jaz povsem strinjam s tem.
Alchemist
# 11.11.2018 ob 22:59
Oljke, ne olive. Bog pomagaj slovenistom. Če v lokalnem narečju imamo isto besedo za drevo in sadež, lahko prosim sprejmete to tudi v SSKJ in nehamo s tem ridikuloznim poimenovanjem sadežev oljke za olive.

Olive so zgolj in samo vložene. Oljke pa so surovi sadeži drevesa oljke. Isto kot so sadeži drevesa slive tudi slive. In sadeži drevesa češnje tudi češnje. In sadeži drevesa češplje tudi češplje. In sadeži drevesa hruške tudi hruške. Oljka ni nobena izjema pri tem pravilu.

Iskreno prosim da na inštitutu za Slovenski jezik dr. Frana Ramovša to vzemejo v obzir in v prihodnje tudi tako normirajo.
Lunatix
# 10.11.2018 ob 22:16
@SOLINAR
Tako je ! +
Oglasno sporočilo
link
Slovenska aplikacija za enostavno urejanje osebnih financ
12. november 2018 ob 10:50 Ali bi znali odgovoriti na vprašanje, kakšna je vaša trenutna finančna slika? Ne? Potem imamo za vas dobro novico: spletna aplikacija Eeezy finance lahko to stori za vas. Brezplačno.
Več novic ...
Kazalo