Po delniških trgih vsega sveta je zadnji teden pustošil vihar. Po nekaterih ocenah se je tržna vrednost največjih podjetij sveta (vključena so tako podjetja v razvitih kot v ravijajočih se gospodarstvih) od januarskega vrha znižala kar za 5200 milijard (5,2 bilijona) dolarjev. Foto: Reuters
Po delniških trgih vsega sveta je zadnji teden pustošil vihar. Po nekaterih ocenah se je tržna vrednost največjih podjetij sveta (vključena so tako podjetja v razvitih kot v ravijajočih se gospodarstvih) od januarskega vrha znižala kar za 5200 milijard (5,2 bilijona) dolarjev. Foto: Reuters
Močno padanje delnic se je iz ZDA seveda razširilo tudi v preostala finančna središča. Tokijski Nikkei je od januarskega vrha oddaljen več kot 12 odstotkov, še bolj, za 15 odstotkov, pa se je od rekorda odmaknil osrednji delniški indeks v Šendženu na Kitajskem. Foto: Reuters
Indeks SBITOP je od ponedeljka do petka izgubil 2,8 odstotka, a se je obdržal nad 800 točkami. Donosnost desetletne slovenske obveznice je dosegla 1,246 odstotka, kar je največ po lanskem juliju. Foto: BoBo

Na Wall Streetu in vseh borzah sveta je nenavadno dolgega obdobja miru in nenehnih rekordov konec. Barka je zaplula v nemirne vode. V zadnjem tednu je elitni Dow Jones izgubil 5,2 odstotka, kar je največja tedenska izguba po januarju 2016. Dvakrat se je njegova vrednost znotraj enega dneva znižala za več kot tisoč točk, dvakrat pa je Dow poskočil za več kot 300 točk. Tako Dow Jones kot širši indeks S&P 500 sta od rekorda, doseženega 26. januarja, oddaljena več kot 10 odstotkov, s tem pa uradno v fazi popravka. Največji krivec za razprodaje so naraščajoči donosi ameriških obveznic, ki so po podatku, da je bila januarja v ZDA rast povprečne urne postavke najvišja po letu 2009 (na letni ravni 2,9-odstotna), dosegli 2,885 odstotka - največ po letu 2014.

Podobnosti z zloglasnim letom 1987
Za tako izrazit sunek navzdol nosijo krivdo tudi računalniški algoritmi, ki z izvrševanjem naročil "stop-loss" pogosto še pospešijo padanje, in hedge skladi. Ti so se s pretiranimi stavami, da bo indeks strahu VIX še nekaj časa ostal na zgodovinsko izjemno nizkih ravneh, očitno ušteli, da bi omilili izgube, pa so morali množično prodajati delnice. Zanimivo je, da je padanje delniških trgov pospremila rast donosnosti obveznic, kar se je zgodilo prvič po finančni krizi. Strokovnjaki opozarjajo, da je tokratno dogajanje podobno kot v letih 1987 in 1994, ko se je Fed prav tako pripravljal na zaostrovanje denarne politike in ko je grozila pregretost ameriškega gospodarstva. Spomnimo, da je prav leta 1987 Wall Street doživel največji enodnevni padec v zgodovini - na črni ponedeljek 19. oktobra 1987 je Dow Jones padel za 22 odstotkov.

Višje obresti naj bi koristile finančnemu sektorju
Ker naj bi ameriška centralna banka letos vsaj trikrat zvišala obrestno mero Fed funds, je pričakovati, da bodo donosi obveznic vse višji, zato bi lahko del vlagateljev obrnil hrbet delniškim trgom in varno zavetje poiskal v državnih obveznicah. Poleg tega višje obresti pomenijo višje stroške financiranja, kar znižuje dobičke podjetij. A vsi sektorji v takšnem okolju ne bodo na slabšem. Finančna podjetja bi utegnila to obrniti sebi v prid. Obrestne marže se bodo namreč povečale, kar bankam prinaša višje dobičke, lastnikom pa lepše dividende. Res je, da na drugi strani slabša podjetja bankam ne bodo mogla odplačevati posojil, a pozitivni učinki višje obrestne marže bi morali zasenčiti negativne učinke povečanja slabih posojil.

Dow Jones (ZDA)

24.190 točk

Nasdaq (ZDA)

6.874
DAX30 (Frankfurt)12.170
Nikkei (Tokio)21.382
10-letne am. obvezn.

donos: 2,83 %

10-letne slov. obv.donos: 1,24 %
EUR/USD

1,2458

EUR/CHF

1,15

bitcoin

8.700 USD

nafta brent62,50 USD
zlato

1.316 USD

euribor (6-mesečni)-0,278 %

V Londonu največji pretres po brexitu
V zadnjih dneh so, popolnoma v nasprotju z olimpijskim geslom "hitreje, višje, močneje", izgubljali tudi preostali delniški trgi po svetu. Londonski FTSE100 (7.092 točk) je bil v petih dneh ob 4,7 odstotka, kar je največ po brexitu 2016. Ker se z delnicami britanskih podjetij zdaj trguje z le 14-kratnikom pričakovanega dobička za naslednje leto, se zdijo papirji ugodno ovrednoteni. V Frankfurtu je tedenska izguba dosegla 5,6 odstotka, v Šanghaju pa je osrednji delniški indeks samo v petek strmoglavil za šest odstotkov in pristal najniže po lanskem maju. Indeks Ljubljanske borze SBITOP je v vsem tednu izgubil 2,8 odstotka, a se je obdržal nad 800 točkami. Njegova vrednost (803 točke) je najnižja v zadnjem mesecu. Krkine delnice so se pocenile za tri odstotke in pol, na 56 evrov.

Navzdol tudi zlato
Je borzne zabave zdaj res konec in kako hud bo glavobol? Večina meni, da se prihoda medveda, simbola borznega pesimizma, ni treba bati, je pa nekaj skoraj gotovo: obdobje brezskrbnosti je mimo, treba se bo navaditi na višjo volatilnost in višje donose obveznic. Ker so gospodarski temelji odlični, svetovna rast BDP-ja visoka (letos naj bi bila okrog štiriodstotna), medbančne obrestne mere pa še vedno nizke, na realno gospodarstvo zadnji borzni preplah ne bi smel imeti vpliva, pa čeprav so ga precej čutili tudi surovinski trgi. Baker (6.750 dolarjev za tono), doktor ekonomije, ker najbolje odraža pričakovanja o gospodarski rasti, je zadnji teden izgubil štiri odstotke, največ po letu 2016. Še zlato je moralo "priznati izgube" - zaradi močnejšega dolarja se je v vsem tednu pocenilo za odstotek.

Nafta zdrsnila na letošnje dno
Hude izgube so bile značilne tudi za naftne trge. Vse dni v preteklem tednu se je cena zniževala, tedenska izguba pa je pri ameriški lahki nafti (prvič letos je zdrsnila pod 60 dolarjev za 159-litrski sod) znašala deset odstotkov, kar pomeni največji tedenski padec v dveh letih. Spet so aktualni pomisleki, da se povečuje presežna ponudba, negativno pa so na razpoloženje vplivali tudi padci na delniških trgih. Ameriška proizvodnja nafte je po podatkih ameriške agencije za energijo (EIA) poskočila na rekordnih 10,25 milijona sodov dnevno, Iran pa medtem načrtuje, da bo v naslednjih štirih letih proizvodnjo povečal vsaj za 700 tisoč sodov (159 litrov) dnevno. To je hladen tuš za Opec, ki se z znižanjem proizvodnih kvot trudi znižati ponudbo in uravnotežiti naftni trg.