Propadli Kraški zidar pušča za sabo več nedokončanih projektov. Foto: BoBo
Propadli Kraški zidar pušča za sabo več nedokončanih projektov. Foto: BoBo
Situla
Stanovanjsko-poslovni objekt Situla se bo morda izognil posledicam stečaja Kraškega zidarja. Foto: BoBo
Kraški zidar
Delavci so zama upali na izplačilo plač. Foto: BoBo

Stečaj naj ne bi vplival na skoraj dokončani projekt Situla v središču Ljubljane, medtem ko usoda drugih objektov še ni znana. Velikanski večnamenski objekt z nadstandardnimi stanovanji in poslovnimi prostori Situla, ki leži v središču prestolnice neposredno ob železniški postaji, naj stečaja po besedah direktorja investitorskega podjetja Tridana Zorana Madona ne bi občutil. Madon je za MMC dejal, da je objekt skoraj končan. Ostala so le še zaključna dela, ki pa so v domeni podizvajalcev.
Prav ta teden potekajo intenzivni razgovori med banko Hypo in podizvajalci, saj v podjetju Tridana nameravajo prevzeti pogodbe, ki so jih podizvajalci sklenili s Kraškim zidarjem, je dejal Madon.
V projektu Situla imata sicer svoje partnerske deleže poleg Kraškega zidarja tudi družbi Metropola in Architron. Čeprav imajo podizvajalci za zaključna dela pogodbo sklenjeno s Kraškim zidarjem, pa Madon upa, da jim bo uspelo prepričati banke k soglasju, s katerim bi se te pogodbe prenesle na partnersko podjetje.
V najboljšem primeru bi se delavci na gradbišče lahko vrnili že septembra, v tem primeru pa bi vlagatelj še skušal ujeti predvideni rok za dokončanje projekta, ki se izteče konec letošnjega novembra. V Situli so sicer že prodali okoli 10 odstotkov stanovanj in poslovnih prostorov. Dokončni odgovor o tem, kdaj bodo dela ponovno stekla, pa Madon pričakuje v četrtek.
Tribuna - temačna senca nad Kraškim zidarjem
Če je pri Situli še prostor za optimizem, pa je veliko vprašanje, ali se bo kdor koli ogrel za prevzem projekta Tribuna, stanovanjskega bloka na ljubljanskih Prulah. Tridesetmilijonski projekt se pogosto omenja kot povod za končno usodo Kraškega zidarja.
Širokopotezni projekt nadstandardnih stanovanj v središču prestolnice se je začel še pred gospodarsko krizo in že na začetku obstal zaradi arheoloških izkopavanj, ki so trajala leto dni. Po nastopu krize je upadlo tudi povpraševanje po prestižnih stanovanjih, tako da je Kraškemu zidarju uspelo prodati samo 24 izmed 76 stanovanj, pri čemer so kupce večinoma našla najmanjša stanovanja.
Hkrati pa se je Kraški zidar na Tribuni moral spopasti še s tožbo stanovalcev sosednjih blokov, ki so se zaradi nezavarovane gradbene jame nagnili. Podjetje je z nekaterimi stanovalci sklenilo poravnavo, vredno tri tisoč evrov na stanovanje, vendar bi moral obenem že lansko poletje poskrbeti tudi za sanacijo blokov. Sanacija bo tako verjetno bremenila novega lastnika, torej banke, s katerimi Kraškemu zidarju ni uspelo skleniti dogovora.
Znano je, da je banka Unicredit pred časom 11-milijonsko dodatno financiranje projekta pogojevala s tem, da bi Kraški zidar projekt prepustil drugi družbi, a naj bi temu nasprotovali drugi banki upnici Kraškega zidarja, NLB in Hypo.
Na voljo še stanovanja in zazidljiva zemljišča
Lažje kot projekt Tribuna bodo kupca našle druge nepremičnine, ki jih v stečajni masi za seboj pušča propadli gradbinec. Med njimi je 43 oskrbovanih stanovanj na Krasu, štiri nedokončane nizkoenergetske hiše v Sežani, devet stanovanj v portoroški Rezidenci park Lucija ter eno stanovanje v portoroškem Malem kampolinu in ljubljanski Viški sončavi.
Ob tem bodo v stečajni masi na voljo še večinoma zazidljiva zemljišča za stanovanjsko gradnjo v Sežani s skupno površino več kot 40 tisoč kvadratnih metrov in zazidljiva zemljišča za poslovno gradnjo v Sežani, Kopru in Štanjelu. Na prodaj pa bo tudi nekaj parkirnih mest v Kopru in Ljubljani, rabljena počitniška hišica v Termah Čatež in dva poslovna prostora na sežanski avtobusni postaji.
Stečajna upraviteljica Simona Goriup za zdaj še ne komentira prihodnje usode vseh projektov Kraškega zidarja, saj se mora z njimi v celoti še seznaniti, tako da nam je več informacij obljubila ob koncu tedna.

Luka Lukić