Spektrogram moškega glasu, ki govori a,e, i, o, u. Foto: Irman Abdić
Spektrogram moškega glasu, ki govori a,e, i, o, u. Foto: Irman Abdić
Aukn
Država naj čim prej določi, kaj lahko proda. Foto: MMC RTV SLO
Brazilija
Slovenija se bo morala ozreti tudi po tujini, pravi Abdić. Foto: Reuters
Evri
Javni razpisi naj raje temeljijo na izzivih, predlaga. Foto: EPA

Abdić je zmago odnesel s poslovnim načrtom z nazivom iSOUND in zanj prejel tudi 6.000 evrov nagrade. iSOUND temelji na nizu programov za analizo zvočnih signalov na področju živalskih zvokov in izgovarjave, izdelavi samodejnih razpoznalnikov ter iskalnikov zvokov. Z Abdićem pa smo se pogovarjali tudi na MMC-ju.
_____________________________________________
Kaj obsega vaš zmagovalni projekt?
Program iSOUND pomaga gluhim s tem, ko vibracije ali zvoke pretvori v vidne signale ali dražljaje. Če povem konkreten primer. Imate mobilno aplikacijo, ki razpozna neki vzorec zvoka, npr. zvonjenje ali govor, in vas opozori z vibriranjem telefona.
Kaj za vas pomeni takšna nagrada? Je to dovolj za posledičen podjetniški preboj?
Ne, to mislim, da ne. Je pa lahko dobra motivacijo za delo naprej, saj je na trgu vse še zelo slabo razvito in bo potrebno še veliko raziskovalnega dela, da se razvije nekaj, kar bo uporabno.
Verjetno bom iskal tudi dodatne vlagatelje, prva nagrada je pa vsaj neki del za ustanovitev podjetja in zagotovo pripomore, kajti na začetku bo največ stroškov prav z nakupom opreme in trženjem proizvoda.
V svojem poslovnem načrtu pa sem predvidel, da bom v prvem letu dosegel pozitivno ničlo. Ocenjujem, da bom v prvem letu za zagon takšnega podjetja, kot sem si ga zamislil, potreboval od 30.000 do 50.000 evrov.
Kako pa vidite splošen gospodarski položaj na Primorskem in Vipavskem, zlasti po stečaju Primorja? Kakšno je stanje duha oz. je težko najti nove partnerje za ideje?
Krivec za trenutno stanje je zagotovo to, da ko nam je šlo dobro, ni nihče razmišljal, kako bo, ko bo slabo. Podjetja so si v tistih časih zelo prizadevala, da so porabila lastni kapital, zelo malo pa smo v Slovenijo pripeljali tujega kapitala. Ta denar, ki ga imamo, pa zdaj kroži po Sloveniji.
Lahko povem, da odkar sem zmagal na Podjetni Primorski, sem dobil že pet ponudb od zasebnih podjetij. Ni težko najti vlagatelja, če je ideja dobra. Opazno pa je, da podjetja, ki se usmerjajo samo na slovenski trg, težko dobijo vlagatelja.
Kje pa so perspektive in izzivi primorskega gospodarstva? Kaj bi morala po vašem mnenju narediti (ali ne narediti) država, da se premaknemo naprej?
Najprej bi bilo treba dobro razmisliti, katera podjetja, ki so v državni lasti, je treba prodati. In ko bi se to prodalo, mislim, da bi se odprlo kar precej možnosti za inovativnost, za mlajše podjetnike. To, da so podjetja v državni lasti, po mojem mnenju zapira pot mlajšim in bolj inovativnim podjetnikom.
Po mojem mnenju ima Slovenija tudi slabo spletno podporo za poslovanje. Obstajajo določene omejitve za poslovanje s spletnimi aplikacijami v tujini. Mobilnih aplikacij recimo ni mogoče tržiti v tujino, in ko sem pred štirimi meseci želel to storiti, sem moral plačati provizijo podjetju, ki je v Veliki Britaniji, medtem ko tega neposredno iz Slovenije ni mogoče storiti.
Pa tudi razpisi so neučinkoviti, saj je cilj porabiti sredstva, ne pa narediti proizvod. Morali bi narediti razpis kot izziv in mlajši podjetniki, ki so, recimo temu, sposobni, bi se lahko prijavili na ta razpis. In čeprav nimajo zvez, bi lahko prek tega prišli do teh ljudi. Se pravi, izziv in ponuditi denarno nagrado tistemu, ki ga reši.
Na kakšni ravni je slovenska podjetniška kultura? Se da uspeti brez vez, poznanstev …?
V Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih zgodb. Poznate Boscarola, Trimo … Preveč pa se, kot sem že dejal, usmerjamo samo na Slovenijo in premalo na tujino. Razen težav, ki sem jih že omenil, in birokratskih težav vsaj v svoji stroki drugih ne vidim.
Kako pa vidite sodelovanje med mladimi raziskovalci, kot ste vi, in gospodarstvom?
Inkubatorji so dobra rešitev. Menim, da bi se moral akademski svet bolj potruditi in gospodarstvu ponuditi več, da bi se sploh želeli povezati z njim.
Industrija namreč sodeluje z nekom zunanjim, le če ji ta ponudi nekaj konkretnega. Zakaj bi financirali neuspešne projekte? Prav tako vsakdo nima podjetniške žilice in ne vidim razloga, zakaj bi morali od vsakega terjati, da razvije neki inovativen izdelek.
Kako vidite prihodnost slovenskega gospodarstva? Ste optimist, pesimist?
Recimo, da nekje v sredini. Morali bomo oditi v tujino, le tako bo šlo naprej.