Schröder se je oddaljil od Washingtona in se zbližal z Moskvo. Foto: EPA
Schröder se je oddaljil od Washingtona in se zbližal z Moskvo. Foto: EPA
Gerhard Schröder
Schröder je v času politične kariere stavil predvsem na svojo karizmatičnost, predstavljal pa se je kot človek množic. Foto: EPA
Gerhard Schröder
Kot nemški kancler je bil med slavnostnimi govorniki na proslavi ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije v Ljubljani leta 2001. Foto: Reuters

Ko se je Schröder odpovedal kanclerskemu mestu po tesnem porazu na volitvah leta 2005, se je odpovedal tudi poslanskemu mandatu in se povsem umaknil iz politike. Hhkrati je napovedal, da bo napisal knjigo spominov, svoj "politični kapital" pa se je odločil vnovčiti tudi v gospodarstvu. Sprejel je ponudbo Gazproma za vodenje nemško-ruskega projekta gradnje 1.200 kilometrov dolgega plinovoda pod Baltskim morjem mimo zgrajene infrastrukture na Poljskem, v Ukrajini in baltskih državah, o katerem so se z ruskim energetskim velikanom Gazpromom dogovorili v času njegovega kanclerstva, ko je stkal tesne vezi in okrepil strateško partnerstvo z Moskvo.

Odločitev - življenje v politiki
Prvega januarja 2006 je postal svetovalec švicarske založniške hiše Ringier, svoje spomine pa je izdal oktobra istega leta. V knjigi Odločitev - življenje v politiki, ki je izšla leta 2006, se je razpisal o obdobju, ki ga je preživel kot nemški kancler, pojasnil pa je tudi svoj odnos z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem in takratnim ruskim predsednikom, zdaj pa s premierjem Vladimirjem Putinom. Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je Schröder ZDA ponudil vso podporo, odnosi z Bushevo Belo hišo pa so se močno poslabšali, ko je tako kot zdaj že nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac nasprotoval napadu na Irak. Odnosi med Berlinom in Washingtonom so zato močno trpeli, otoplitev pa je nastopila s prihodom Angele Merkel na čelo Nemčije.

Izgubil zaupanje v Busha
Voditelju nemških socialdemokratov (SDP) so mnogi očitali, da je vojni v Iraku nasprotoval zgolj iz populističnih razlogov, saj je bila podpora SDP-ju pred volitvami leta 2002 zelo nizka, večina nemške javnosti pa je vojni nasprotovala, svojo odločitev pa je v knjigi pojasnil s tem, da je izgubil zaupanje v ameriškega predsednika, ker je ta v njunih pogovorih pred napadom na Irak prevečkrat omenjal Boga. V knjigi je zagovarjal svojega tesnega zaveznika in prijatelja Vladimirja Putina in Rusijo označil za demokratično državo.

Za svoje na papir prelite spomine je Schröder, ki je z mamo in bratom po smrti očeta med 2. svetovno vojno odraščal v veliki revščini, prejel milijon evrov.

"Priznanje Kosova je napaka"
Schröder, ki je s svojo četrto ženo Doris Schröder-Köpf posvojil deklico Victorio in dečka Gregorja iz Sankt Petersburga, se je oglasil maja, ko je za ruski časopis Novosti izjavil, da je bilo priznanje Kosova napaka in da Evropska unija pri tem vprašanju ne bi smela popuščati ameriškim interesom. Priznanje Kosova je ustvarilo več težav, kot pa jih rešilo, je menil.

Za boljše odnose EU-ja z Rusijo
Na rusko stran se je postavil v sporu med Moskvo in Talinom glede odstranitve sovjetskega vojaškega spomenika v estonski prestolnici in Estonijo obtožil, da je nasprotovala "vsem oblikam civiliziranega obnašanja", in znova pri konfliktu med Rusijo in Gruzijo. V nasprotju z nemško kanclerko Angelo Merkel je prepričan, da je konflikt izzval Tbilisi z vdorom v Južno Osetijo. Vzhodu je očital, da se ne zna pogajati z Rusijo, evropske države pa pozval, naj ne nasedajo gruzijskim in ameriškim trikom ter vzpostavijo boljše odnose z Rusijo.

T. V.