Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 54 glasov Ocenite to novico!
2. svetovna vojna
Za svobodo Evrope je umrlo tudi najmanj 1,3 milijona Afričanov, pripadnikov vojsk različnih kolonialnih sil. Ne, niso umrli za svojo svobodo, umrli so za svobodo svojih gospodarjev. Največ naj bi jih umrlo za Veliko Britanijo: 334.000 v Južni Afriki, 289.530 pripadnikov Kraljevih afriških pušk v Keniji, Tanzaniji, Ugandi in Malaviju, 243.550 pripadnikov Kraljeve zahodnoafriške mejne enote v Nigeriji, Gani, Sierri Leone, Gambiji, v Egiptu naj bi jih umrlo 100.000, 77.767 v Lesotu, Bocvani, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju, 6.500 na Mauritiusu in Sejšelih. Za Francijo naj bi umrlo 190.000 pripadnikov kolonialnih sil, ki so jih novačili v Alžiriji, Senegalu, Maliju, Burkina Fasu, Beninu, Čadu, Gvineji, Slonokoščeni obali, Nigru, Republiki Kongo, 60.000 za Italijo na strani eritrejskih kolonialnih sil, 24.000 za Belgijo v belgijskem Kongu (na fotografiji parada v spomin padlim senegalskim in afriškim vojakom v Dakarju; klik za povečavo). Foto: EPA
       Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči!       
 Karel Destovnik - Kajuh
Seku M. Condé
Seku M. Condé je voditelj in novinar na TV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Samo milijon nas je

Zgodovinska pripoved o pozabljenih vojakih
19. maj 2015 ob 07:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Z zgodovino je hudič; ne pišejo je namreč zmagovalci, kar tako, vsi povprek.

Spišejo jo močnejši med zmagovalci, naloga preostalih, šibkejših zmagovalcev pa je, da vneto kimajo in ponosno zrejo v velike.

Poraženci imajo pri pisanju zgodovine kaj malo besede, a več kimanja kot šibkejši zmagovalci. Čeprav se lahko meja med šibkejšimi zmagovalci in poraženci kaj hitro zabriše. Pač odvisno od volje zmagovalcev. Zagonetno kajne, pa vendar tako preprosto … in nič novega, pravzaprav …

Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne so po vsej Evropi potekale slovesnosti, na katerih so državniki nosili vence in se priklanjali ob spomenikih in obeležjih žrtvam barbarske morije. Pozive, da se kaj takega ne sme nikoli več zgoditi, je bilo iz ust oblastnikov slišati tolikokrat, da bi že skoraj verjeli, da mislijo resno, če nas zadnjih sedem desetletij seveda ne bi učilo drugače … Mediji so bili polni zgodb o življenju v predvojni, medvojni in povojni Evropi. O razlogih za vojno, njenih velikih bitkah, zverinstvih in žrtvah smo izvedeli skoraj vse. Skoraj …

Za svobodo Evrope je umrlo tudi najmanj 1,3 milijona Afričanov, pripadnikov vojsk različnih kolonialnih sil. Ne, niso umrli za svojo svobodo, umrli so za svobodo svojih gospodarjev. Največ naj bi jih umrlo za Veliko Britanijo: 334.000 v Južni Afriki, 289.530 pripadnikov Kraljevih afriških pušk v Keniji, Tanzaniji, Ugandi in Malaviju, 243.550 pripadnikov Kraljeve zahodnoafriške mejne enote v Nigeriji, Gani, Sierri Leone, Gambiji, v Egiptu naj bi jih umrlo 100.000, 77.767 v Lesotu, Bocvani, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju, 6.500 na Mauritiusu in Sejšelih. Za Francijo naj bi umrlo 190.000 pripadnikov kolonialnih sil, ki so jih novačili v Alžiriji, Senegalu, Maliju, Burkina Fasu, Beninu, Čadu, Gvineji, Slonokoščeni obali, Nigru, Republiki Kongo, 60.000 za Italijo na strani eritrejskih kolonialnih sil, 24.000 za Belgijo v belgijskem Kongu.

Liberija se je pred zavojevalci bojevala ob pomoči Združenih držav Amerike, s katerimi je leta 1942 podpisala obrambno zavezništvo. Etiopija se je bojevala sama. Prav tam, na etiopskih tleh, se je za Afriko začela druga svetovna vojna. Oktobra leta 1935 je Kraljevina Italija napadla etiopsko cesarstvo in s tem zaživela svoje velike sanje male in predvsem zapoznele kolonizatorice. Ob pomoči eritrejskih sil je Etiopijo pokorila v dobrem letu dni in jo skupaj z Eritrejo in italijanskim delom Somalije zlila v Italijansko vzhodno Afriko (Africa Orientale Italiana). Etiopski cesar Haile Selassie je bil prisiljen zbežati v Veliko Britanijo. V govoru pred Ligo narodov, ki je bolj ali manj nemo spremljala italijansko lomastenje po Etiopiji, je cesar 30. junija 1937 izrekel zlovešče opozorilo: "Danes mi. Jutri boste na vrsti vi." Številke o tem, koliko etiopskih borcev je umrlo, se razlikujejo, a groba ocena je, da je italijansko-etiopska vojna zahtevala življenja 257.000 etiopskih vojakov. Pozneje naj bi jih v vsej drugi svetovni vojni umrlo še najmanj 30.000. A če lahko o številkah zgolj ugibamo, ugibanja o tem, da je bila italijansko-etiopska vojna pomembna iztočnica za Benita Mussolinija in vzpon fašizma, ne more biti. Prav zmaga v Etiopiji in oblikovanje italijanskega imperija je dala fašizmu težo, ki ga je gibanje potrebovalo za prevlado na italijanski in evropski politični šahovnici.

Ko se ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne spominjamo tistih, ki so dali življenje za svobodo Evrope, ne moremo mimo Tirailleurs Sénégalais, kot se jim reče po francosko. Verjamem, da za njih še niste slišali, pa tudi ustreznega prevoda njihovega imena pri nas ni, zato jih bom prevedel v Senegalska predhodnica. Ob tem izhajam iz vojaškega pomena gesla "predhodnica", ki ga najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pomeni skupino vojakov ali vojaško enoto, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu.

Francija je Senegalsko predhodnico ustanovila leta 1857 na tleh današnjega Senegala. Zamisel je bila sila preprosta, naj Afričani plačajo za razkošja kolonizacije - z vojaki in njihovo krvjo. Vojake je Francija novačila iz vseh svojih afriških kolonij, njihova naloga pa je bila obramba kolonij. Pripadniki Senegalske predhodnice so sodelovali že v prvi svetovni vojni, 135.000 se jih je takrat bojevalo na evropskih tleh. Med drugo svetovno vojno ni bilo nič drugače, saj je v Franciji zaradi žrtev prve vojne manjkalo mož. Na evropskih tleh je sodelovalo pet polkov Senegalske predhodnice, še ena brigada je bila na položajih v Alžiriji. V bitki za Francijo so pomagali braniti kraje v osrčju države. Aprila 1940 jih je bilo vpoklicanih 179.000. Leta 1944 jih je več kot 120.000 sodelovalo pri osvoboditvi Italije in južne Francije. Nekaj enot je sodelovalo tudi pri osvoboditvi Pariza avgusta leta 1944. V nemškem ujetništvu jih je končalo več kot 80.000. In nagrada? Jeseni 1944 je general de Gaulle 15.000 pripadnikov Senegalske predhodnice na evropskih tleh umaknil iz boja in jih v procesu "pobeljenja" nadomestil z belopoltimi borci. Borci, ki so se vrnili v kolonije, so se pozneje še leta borili, da bi dobili enako visoke pokojnine in odškodnino kot njihovi evropski soborci. Francija jim je bila hvaležna tudi tako, da so morale države, iz katerih so prihajali borci, po koncu vojne več kot desetletje čakati na samostojnost. A to je morda že druga zgodba.

Med raziskovanjem in prebiranjem zapisov in na spletu dostopnih dokumentov ter podatkovnih baz sem naletel še na neko drugo. Bolj osebno. Čisto mojo, pravzaprav. Na strani francoskega obrambnega ministrstva je namreč mogoče preveriti imena padlih v obrambi Francije. Kot kaže, sta v bitki za Francijo leta 1940 umrla tudi vsaj dva moja gvinejska sorodnika. Morigbe Conde (ali Konde, kot so francozi pisali priimek) se je rodil leta 1918 v kraju Diamona v Gvineji. Kot vojak se je boril v 14. polku Senegalske predhodnice in padel 19. avgusta 1940 pri kraju Niort na zahodu Francije. Dva meseca prej, 18. junija 1940, je pri kraju Harreville les Chanteurs, jugozahodno od Nancyja, umrl Moussa Conde, prav tako star 24 let, ki je služil v 12. polku Senegalske predhodnice. Še slab mesec prej, 24. maja 1940, je nekje na ozemlju Francije umrl še Kemene Conde, ki je služil v 7. polku, a točna lokacija ni znana, prav tako ne datum in kraj njegovega rojstva. Vsega skupaj je v bazi obrambnega ministrstva sedem Condejev.

Nihče se jih ni spomnil te dni, ne njih, ne vseh tistih milijon in nekaj Afričanov, ki so umrli za svobodo, za mir, za boljše življenje, za pravico, za resnico, za domovino. Nihče tostran Sredozemskega morja se jih ni spomnil v govorih, nihče ni položil venca k njihovemu spomeniku. Saj tudi ni mogel. Če se ne motim, jim spomenikov zaradi zaslug v drugi svetovni vojni sploh niso postavili. Ne tostran Sredozemskega morja. Morda pa le stoji kje kakšen, a je njegov pravi pomen že zdavnaj ušel iz spomina. Ker afriških vojakov v drugi svetovni vojni ni bilo. Ne tostran Sredozemskega morja. Pozabili so jih zgodovinski učbeniki in ker jih ni v knjigah, jih tudi v medijih ni. Ne tostran Sredozemskega morja. In če so že bili, smo jih izbrisali iz spomina … ker za nas ne sodijo na to stran Sredozemskega morja.

Seku M. Condé, TV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Volcano
# 19.05.2015 ob 08:20
Seku, roka in čestitke za članek!
Jurčič
# 19.05.2015 ob 08:01
To se še dandanes vidi koliko pomenijo britancem, enako pa je tudi v medijih. če umre en britanski vojak v vojni za nafto, je to med prvimi novicami, če bomba po nesreči pobije za "en ohcet ljudi", je to samo pardon, nismo zanalašč, kolateralna škoda v borbi za mir, da ne boste ženske nosile rjuhe čez obraz
DE(j)MOKRA(s)T
# 19.05.2015 ob 07:47
Hvala za članek, novi izbrisani.
Juzer mk2
# 19.05.2015 ob 08:49
No ja. Zelo enostranski članek.

Saj to je poanta - povedat zgodbo tistih na katere se je pozabilo. Zanimivo da recimo Britanci še vedno čislajo doprinos vojsk iz azijskih kolonij, recimo indijske vojake ali Nepalske enote "Gurka", na Afričane pa se je res kratko malo pozabilo.

Dober članek.
evropool
# 19.05.2015 ob 08:10
Zelo dober članek. Hvala.
Whitetrasher
# 19.05.2015 ob 09:02
Odličen članek.

V poduk tistim,ki ww2 poznajo le iz history chanela in uradnih učbenikov.
Jarik
# 19.05.2015 ob 08:35
RJSlo@,
"V kar nekaj zgodovinskih knjigah so zapisi o požrtvovalnosti in hrabrosti vojakov iz Afrike..."
Kaj pa v naših učbenikih, ki se jih učijo v šolah?
aristotel
# 19.05.2015 ob 09:26
Naj vam se jaz vcepim obcutek krivde. Maminega strica so likvidirali svabi v starem piskru, ocetovega brata pa v hosti. Dva zenina strica sta koncala v rogu, ker sta jih zeni skupaj s farjem zvabili k ta belim. Vsak ima svoje spomine in travme. Konde ima svoje mi pa svoje.
el CARTEL
# 19.05.2015 ob 09:06
v bistvu je njihova udeležba v ww2 zelo pripomogla pri dekolonizaciji v 50 60 in 70

ja, ker so se imepriji razpadli.

recimo churchill je med vojno zabrusil američanom, da angleški vpliv v kolonijah ne more in ne bo predmet pogajanj (torej angleži so hoteli ohraniti imperialističen položaj).
JVK
# 19.05.2015 ob 09:13
el CARTEL

eno z drugim - oslabljeni imperiji in domorodci ki imajo izkušnjo z orožjem in bojevanjem
redred
# 19.05.2015 ob 10:05
RJSlo

V redu - torej si pod članke o padlih Američanih in Rusih napisal, da so članki pristranski, ker niso omenjeni Afričani. Samo to me je zanimalo.
R.O.G. Skatepark
# 19.05.2015 ob 09:55
A ni vsaj zlovešče zanimivo, kako se ljudstva in narodi, ki so v preteklosti kolonizirali takorekoč cel svet, danes branijo imigracije, ki je posledica bede, ki so jo vsa ta ljudstva in ti narodi sami povzročili? Zanimivo, ja... Bit zahodnjaštva, do konca sprijeno in hinavsko.
redred
# 19.05.2015 ob 08:51
RJSlo
No ja. Zelo enostranski članek. V Evropi so umirali tudi Avstralci, Novozelandci, Američani, itd. In ja so.

Predvidevam, da si pod članke o žrtvah ameriških in ruskih vojakov, ki jih je bilo v tem mesecu kar nekaj, napisal: "No ja. Zelo enostranski članek. V Evropi so umirali tudi Afričani. In ja so."
pace
# 19.05.2015 ob 12:01
Samo to je pa takrat leta 1936 etiopski cesar dobro povedal:
" Etiopski cesar Haile Selassie je bil prisiljen zbežati v Veliko Britanijo. V govoru pred Ligo narodov, ki je bolj ali manj nemo spremljala italijansko lomastenje po Etiopiji, je cesar 30. junija 1937 izrekel zlovešče opozorilo: "Danes mi. Jutri boste na vrsti vi."
Že starogrški Ezop je napisal "Drevesa in sekira": "Zato so mu podarila (druga drevesa) deblo skromnega jesena. Gozdar je dobil, kar je hotel, potem pa je vsak dan prihajal v gozd in podiral ... Ko je hrast videl, da je prepozno za tožbe, je zašepetal boru: Ne bi mu smeli izpolniti prve prošnje. Če ne bi žrtvovali svojega skromnega soseda, bi tudi mi še dolga leta mirno živeli."
Žrtvovala pa so prvo šibkejše drevo ostala drevesa istega gozda, ki niso bila enotna in solidarna in ne zunanje tuje sile.
Juzer mk2
# 19.05.2015 ob 11:56
@fantasycamp
Imigracija in multikulti nista povezana, pa ti se hecaš?

Ne s tem člankom.

Mislim da si falil sporočilo članka, katero je zgolj to da bi se lahko afriških žrtev spominjali tako kot se vseh ostalih.
komentatorka ena
# 19.05.2015 ob 10:19
človeštvo je kruto
praka11
# 19.05.2015 ob 07:59
je bilo pa tudi to (da ne bo vse tako črno in belo)

mehko koleno
# 19.05.2015 ob 11:47
Seku M. Condé
Spišejo jo močnejši med zmagovalci, naloga preostalih, šibkejših zmagovalcev pa je, da vneto kimajo in ponosno zrejo v velike.

Vse ,kar prispeva k vecji obvescenosti in osvescenosti ljudi ,je prepotrebno in vedno dobrodoslo...
Juzer mk2
# 19.05.2015 ob 11:36
@fantasycamp, ne vem kaj mešaš imigracijo sem noter. Saj v članku nič ne piše da je Slovenija kaj kriva. Prav je da bi se teh ljudi in njihovih žrtev tudi spomnili, predvsem tisti ki so imeli največjo korist - evropske kolonialne sile. Ampak če so že oni pozabili, lahko vsaj mi, ne-kolonialci, napišemo en članek v spomin afriških žrtev.

Imigracija pa multikulti je neka čisto druga tema.
JVK
# 19.05.2015 ob 08:44
v bistvu je njihova udeležba v ww2 zelo pripomogla pri dekolonizaciji v 50 60 in 70
praka11
# 19.05.2015 ob 07:59
http://en.wikipedia.org/wiki/Marocchinat
e
Alex Yoe James
# 20.06.2015 ob 18:24
Čestitke Seku res izjemna kolumna!
mojslovenija
# 21.05.2015 ob 09:01
Sure, izstreli kr neki. Who d fak cares.

Naj stari postavim v perspektivo;

V Iraku so tudi že stoletne zamere ampak je diktator vsaj brzdal vse sekte in ločnice. Ko se je NATO odločil razrušiti državo pa je vse šlo k vragu. To da neka sunitska skupina obglavlja ljudi, ni čisto neposredno krivda NATA a je NATO soodgovoren.

Za primer lahko dam tudi Libijo, ali kakšno južnoameriško državo.

Dejstvo pa je, da če oborožuješ milice, strmoglavljaš demokratično izvoljene predstavnike ljudstva (npr. Kongo ali Iran), bo to razpizdilo ene par ljudi. Če ob tem še razrušiš tisto malo infrastrukture in kolateralno pobiješ nekaj desettisoč ljudi, imaš recept za katastrofo.
nikoli
# 19.05.2015 ob 18:48
@mojslovenija:
# 19.05.2015 ob 17:29
Prijavi neprimerno vsebino
@fantasycamp

Kdo je umetno naredil nove etnične skupine (hutujci, tutsiji)? Kdo je aktivno sodeloval, načrtoval in financiral coup'd eta proti Lumumbi?

Afričani se niso nekega dne odločili med seboj pobijati zaradi slabega vremena, ali pač?

Talkin' about smokescreen...


Ti torej trdiš, da se Afričani ne znajo pobijati med seboj brez pomoči belcev.
RJSlo
# 19.05.2015 ob 09:54
Jarik
# 19.05.2015 ob 08:35
------------------------------------
No ja. Kolikor se spomnim smo se že v letih 1971 - 1975 učili o pripadnikih zavezniške vojske iz nekdanjih kolonij.
Javorovina
# 21.05.2015 ob 19:06
Takšne kolumne morajo biti napisane.
mojslovenija
# 19.05.2015 ob 17:29
@fantasycamp

Kdo je umetno naredil nove etnične skupine (hutujci, tutsiji)? Kdo je aktivno sodeloval, načrtoval in financiral coup'd eta proti Lumumbi?

Afričani se niso nekega dne odločili med seboj pobijati zaradi slabega vremena, ali pač?

Talkin' about smokescreen...
fantasycamp
# 19.05.2015 ob 11:26
Admin spet proti svobodi izražanja, prosim pojasni mi kje je ena beseda tukaj ki je žaljiva, prosim ne brišite tega!

Super, ne vem kaj ma to veze s Slovenijo, očitno nismo vpleteni v to in nimamo slabe vesti, članek malo sugerira white gulit.

Slovenija ni imela kolonij niti ni zlorabljala črnce, nimamo absolutno nobene moralne vesti ki bi narekovala da moramo zdaj v sloveniji uvsti geta.

Afrika ima problem samo ta ni problem kolonizacije, problem je da niso delavni in še vedno živijo kot so tisočletja nazaj, ženske so mašine za rojevanje, ubijajo se za nepomembne stvari, vedno pa rečejo da so jim krivi belci.

redko se napiše da so sami prodajali svoje za sužnje, govori se kot da so jih lovili po savanah, kar ni res!

Oni bodo še vedno imeli nevrealno nataliteto, mi pa lahko sprejemamo in sprejemamo, to stvar se mora rešit drugače, na njihovih tleh, ne more evropa ratat multi kulti revnih populacij ki so potem iste kot so prišle polne sovraštva do nas, uveljavljajo svojo kulturo, vero in stare običaje ter agresijo, medtem pa vsakič ko jih kritiziraš rečejo rasisti!

Dosti je bilo te politične korektnosti, treba reči to kar gre, resnica je edina ki lahko reši stvar!
janezdolzan
# 19.05.2015 ob 10:43
aha, še en razlog zakaj ni treba reševati stvari v Afriki, ampak moramo sprejeti pol Afrike, in potem še pol itd. ker so ženske v Afriki zapostavljene in morajo delati po 5 otrok v povprečju.

Krivi pa smo Slovenci. Itak.
fantasycamp
# 19.05.2015 ob 11:44
@juzer, ti to resno, kot vidimo apelira na krivdo evrope, in mi smo trenutno v EU!
Seveda ne reče Slovenija ker pač nima dokazov, je pa namig jasen.. white guilt ki bi se že po barvi kože moral v nas nalezti...

Imigracija in multikulti nista povezana, pa ti se hecaš?
Kaj se pa zgodi ko se veliko število ljudi preseli v drugo državo?
RJSlo
# 19.05.2015 ob 09:58
redred
# 19.05.2015 ob 08:51
-----------------------------------------
Na splošno se je k žrtvam štelo tudi pripadnike iz nekdanjih kolonij.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_sveto
vna_vojna

Pri podrobnem pregledu etične/nacionalne pripadnosti so pa zgodovinarji naštevali tudi posamezne narodnosti. Med žrtvami ww2 so bili prebivalci vseh kontinentov, ras, spolov, itd. Bo v redu?
fantasycamp
# 19.05.2015 ob 12:03
Juzer, prej bi rekel da se temu reče smokescreen, kje so pa žrtve genocida v najhujši državljanski vojni ki je terjala milijone?

Ni je, in zakaj je ni opisal? Ker ni krivda belcev ampak je interen pokol, ki se ga ne da naprtiti na belo populacijo!
http://en.wikipedia.org/wiki/Second_Cong
o_War
pobrisan
# 19.05.2015 ob 09:11
Jarik

Kaj pa v naših učbenikih, ki se jih učijo v šolah?
-------------------

Tudi v naših učbenikih bo treba marsikatero stvar iz časa 2.SV spremeniti. Močnejši med zmagovalci so precej enostransko prikrojili zgodovino. Nekatere stvari pa se še vedno skrivajo......
RJSlo
# 19.05.2015 ob 08:20
No ja. Zelo enostranski članek. V Evropi so umirali tudi Avstralci, Novozelandci, Američani, itd. In ja so. V kar nekaj zgodovinskih knjigah so zapisi o požrtvovalnosti in hrabrosti vojakov iz Afrike in Azije, res da pripadnikov kolonij, toda natančno poimenovanih kot pripadniki posameznih narodnosti.

Priznam pa, da nisem seznanjen s tem, kako so urejali status preživelih po koncu ww2.
Seku M. Conde
link
Potovanje v epicenter ebole: Kalejdoskop o dobrem in slabem
1
3. junij 2016 ob 11:50 Vse se je začelo z otrokom. Z otrokom in netopirjem. Če pripoved drži, so v neki odročni vasi s požiganjem čistili prostor novemu polju.
Več novic ...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
5
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo