Veronika K. Žajdela v kolumni o šefih Foto:
Veronika K. Žajdela v kolumni o šefih Foto:

Dobra reklama je bila tole pred leti, za loto, se mi zdi. Ampak v teh časih rekordne brezposelnosti je ta prizor na žalost znanstvena fantastika. A to ne spremeni dejstva, da so nekateri šefi, direktorji, lastniki oziroma tisti tipi na vrhu, šli čez vsako mejo nadzora in omejevanja zaposlenih.

In če mu že ne moremo povedat, da je idealni kandidat za psihiatrično ustanovo ali celo za kak laboratorij, kjer preučujejo človeške možgane, si dajmo duška v iskanju najbolj bizarnih prepovedi na službenem mestu. Nekatere so res sila zabavne, seveda pod pogojem da niso v veljavi v vašem podjetju.

Morda ste zasledili na netu ameriško stran, kjer se združujejo zaposleni iz vseh zveznih držav in iščejo najbolj butasta pravila njihovih šefov. V top pet so zbrali:
1. V službo ne smeš nositi nobene pijače, zato je tam avtomat z napitiki (katerega zaslužek gre zagotovo v žep firme)
2. Prepovedano je premikanje miz in stolov. Če želiš imet mizo obrnjeno pod drugačnim kotom, daš prošnjo in najamejo profesionalne selivce, ki jih seveda zaračunajo tebi
3. Na službenem mestu je dovoljeno imeti samo en osebni predmet in nobene hrane za malico s seboj. Tule se je ena uslužbenka odlično znašla, dala banano v škatlo za banano in jo 'prijavila' kot osebni predmet, ker dokler je v škatli in v olupku je pač predmet in ne hrana.
4. Ob uporabi spenjača za papir je obvezna uporaba zaščitnih očal. (To pravilo je posledica enega nerodnega sodelavca)
5. Moški morajo bit ali čisto obriti ali imet polno, daljšo brado. Vse vmesne stopnje so prepovedane. Če se odločiš, da si boš pustil brado ali brke, moraš vzet dopust dokler ne zraste do sprejemljive dolžine. In ne, ne gre za podjetje, kjer bi se ukvarjali s hrano ali pijačo. Upor zaposlenih: naslednji dan po uveljavi tega pravila so vsi prišli na delo z bujnimi umetnimi brki. Tudi ženske. Ni znano ali so s tem kaj dosegli, so pa vsaj poskrbeli za nedvomno najbolj zabaven dan v službi.

Tule sicer gre za ameriške prigode, a ker tudi pri nas kofetamo in bentimo čez šefe hitro ugotoviš, da se trend diktatorskega nadzora delavcev seli tudi v naša podjetja in to ne samo v tista, kjer so lastniki tujci, da se razumemo. Nekaj res bizarnih sem nabrala pri prijateljih. Recimo aparat za štetje ur na vhodu v stranišče. Jap, prav ste razumeli, vsaka minuta preživeta na školjki se odbije od delovnih ur. Ali pa avtomat za kavo, ki dela samo od 7.00 do 7.10, od 12.00 do 12.10 in od 15.00 do 15.10. Sila razumna je tudi določba, kjer moraš obvestiti kadrovsko, če si za kosilo jedel fižol, tudi če je tvoje delo na terenu in bodo dišeče posledice daleč ven iz pisarne. Zmagovalna pa je dnevnik: vsak dan pošlješ poročilo šefu kaj si ta dan počel. Nič narobe, če bi šlo za sinopsis dela in nalog, ki si jih opravil, ampak v tem primeru gre bolj za: ob 7.01 prišel v službo, ob 7.03. sedel za mizo in prižgal računalnik, ob 7.05 prebral prva dva maila.... Halo, če si obseden z voajerizmom se spravi na najbližji hrib z daljnogledom.

A tem buhtlom res ni jasno da delavec najbolje dela, če ga pustiš pri miru? Da boš veliko prej dosegel svoje, če boš tu in tam pohvalil njegovo delo, mu povedal kje in kako želiš da se izboljša in mu ne dihal za ovratnik vsako prekleto minuto delovnega dne? Prepogosto slišana zgodba o šefu, ki je bil vodja za katerega bi vsa ekipa dala desnico, tako so mu zaupali in ga spoštovali, potem pa je ugotovil da bi rad bil bolj šefovski, začel z butastimi omejitvami in nadzorom in v nekaj mesecih uničil vse, kar je prej več let gradil. Se hvali pred drugimi šefi, kako je 'ukrotil' svoje zaposlene, pri tem pa mirno prezre dejstvo, da je imel sanjsko ekipo pod, za in okoli sebe in da je to za podjetje veliko pomembnejše od tega ali je on dovolj šefovski. Škoda.
Lahko bi sicer uvedli kako nagrado tipa Najboljši šef, da jih malo podrezamo in spravimo nazaj v pravo smer, a se bojim da bi tole lahko samo povzročilo še več pravil in obvezen dnevni mail: glasujte zame, v okvirček zakaj, pa napišite tole: .... (vstavi pretirano hvalo in idealizacijo vse prej kot realne situacije)
Če imate super šefa (ali šefico, no, lažje je pisat v eni osebi kot vsakič dodajat -o,-a itd) lepo ga pozdravite in mu povejte naj svoje dobro delo širi še na druge šefe, ko pijejo najdražji konjak na vikend srečanju v Hotelu PredragZaDelavskiŽep.
Kje pa vas šef žuli?