Skoraj štiri leta so že od takrat, ko sem te izraze, skupaj s službo na televiziji, pospravil v “arhiv”. V skrajšani različici pa dodal v življenjepis. In zgolj naključje je, da začenjam kot radijski ustvarjalec pisati kolumno za multimedijski portal. In hkrati obujati televizijsko delo. Vse v istem tednu. Zakaj? Za MMC bom pisal o svojem radijskem delu. Za TVS pa bom izdelal portrete finalistov za Ime leta na Valu 202. Tokrat jih bomo namreč pokazali tudi na televiziji. Ker si to zaslužijo!

Veseli december je, pravijo, vesel le zato, ker mora biti. Ker je to nekdo zapovedal. Žalostno je, da so žalostni prav zato ta mesec še bolj žalostni. Osamljeni še bolj osamljeni. In če vse skupaj pogledamo še skozi prizmo dogajanja v državi … razlogov za veselje res ne ostane kaj dosti. Ampak so. So!

Ves teden že, s pomočjo televizijskih kolegov, ki sem jim neizmerno hvaležen za vso podporo, iščem dobre posnetke naših finalistov (http://www.val202.si/ime2012/). Do konca tedna so na sporedu obiski pri njih doma, v službi, najpogosteje pa kar nekje na poti … Prav vsak ima zanimivo, navdihujočo zgodbo. In pozitiven pogled na prihodnost.

Damir Dugonjič. Plavalec. Preprost, a ambiciozen Korošec. V ZDA je končal študij ekologije. In tam dobil ponudbo za službo. Pa tudi možnost, da še naprej trenira. A se vendarle ves čas ozira proti domu. Želi, da bi Slovenija našla preprosto formulo, kako povezati vrhunski šport in izobraževanje. Ne v škodo enega ali drugega, v korist obeh. Ker se da.

Žiga Vavpotič. Pobudnik projekta Simbioza. Še naprej vztraja, da stari niso breme družbe. In da mladi zaradi njih niso prikrajšani. Le skupaj morajo stopiti in najti sinergije.

Aljoša Tušek. Oče slovenskega superhitrega, supernaprednega superavtomobila. Verjame v slovensko znanje. V slovenske znamke. V slovensko trmo. In si želi le tega, da bi vsak počel točno to, kar tako ali tako že zna. No, politiki pa to, za kar so poklicani.

Jernej Dolinšek. Zdravnik, pediater. Lahko bi delal med ljubljansko zdravniško smetano, lahko bi šel v tujino, pa vztraja v Mariboru. Kjer je skupaj s kolegi pomembno poenostavil, pohitril in pocenil postopke odkrivanja celiakije. Upa, da bo politiki zdaj le uspelo preseči delitve in vzpostaviti takšno družbeno ozračje, da bomo ljudje drug pri drugem iskali sposobnosti, ne pomanjkljivosti.

Ne bom več našteval … Ker so sporočila dvanajstih imen meseca, skoraj petdesetih imen tedna in krepko več kot stotih kandidatov za ime tedna, zelo podobna. Znamo! Zmoremo! Bomo! Premaknili. Izboljšali. Uspeli.

Samo verjeti je treba. Širiti dobre ideje. Spodbujati uspešne ljudi. In jih, namesto vseh tistih nebodijihtreba, kdaj pa kdaj postaviti tudi na naslovnice in umestiti med prve minute.